Jedro

Upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil zahtevane številke dolžnikovega žiro računa, niti zaprosil sodišče za podaljšanje roka, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvršbo ustavilo (analogna uporaba 2. odst. 88. člena ZIZ). Šele v pritožbi navedeni podatek o dolžnikovem žiro računu, pa je posredovan prepozno, da bi bil lahko upošteven. Določbo 2. odst. 140. člena ZIZ je mogoče uporabiti le v primerih, ko je predlagana izvršba na sredstva dolžnika na računu pri banki ali na hranilni vlogi in ne tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kot je predlagal upnik. Sicer pa četudi bi bila predlagana takšna izvršba, skladno z načelom dispozitivnosti sodišče brez predloga upnika ob izkazani verjetnosti, da številke dolžnikovega žiro računa ni mogel sam pridobiti, ni dolžno samo opravljati poizvedb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik v danem roku sodišču ni sporočil pravilne številke dolžnikovega žiro računa.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik. Navedel je, da v danem 8 dnevnem roku zahtevanega podatka sodišču ni mogel sporočiti, ker je dolžnik spremenil tudi naziv in sedež firme. Pravilen naziv in sedež dolžnika je sedaj E., številka žiro računa pa je ..., APP ... Ker je v izvršilnem predlogu navedel tako številko dolžnikovega žiro računa kot agencijo, pri kateri ima dolžnik odprt račun, pa bi moralo sodišče samo opraviti poizvedbe o dolžnikovem računu na podlagi 2. odst. 140. člena ZIZ. S tem, da se naziv in žiro račun dolžnika nista ujemala, je namreč že dovolj izkazana verjetnost, da upnik ni mogel sam ugotoviti pravilnega podatka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Rok za vložitev pritožbe je zakonski rok in je kot tak nepodaljšljiv. Zato navedb iz dopolnitve pritožbe, ki je bila vložena po preteku 8-dnevnega roka iz 3. odst. 9. člena ZIZ, ni mogoče upoštevati (prim. 2. odst. 343. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v izvršilnem postopku).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je pristojna APP z dopisom z dne 14.5.1999 sodišču prve stopnje vrnila sklep o izvršbi, ker se številka žiro računa in naziv dolžnika nista ujemala, zato je sodišče upnika pozvalo, da v 8 dneh popravi predlog za izvršbo tako, da sodišču sporoči pravilno številko žiro računa dolžnika. Hkrati je bil upnik opozorjen na posledice, če v roku 8 dni ne bo ravnal po pozivu sodišča. Sklep o tem je upnik prejel dne 20.5.1999 (četrtek), tako da je bil zadnji dan roka za sporočitev številke žiro računa 28.5.1999 (petek). Ker upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil zahtevane številke dolžnikovega žiro računa, niti zaprosil sodišče za podaljšanje roka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvršbo ustavilo (analogna uporaba 2. odst. 88. člena ZIZ). Šele v pritožbi navedeni podatek o dolžnikovem žiro računu, pa je posredovan prepozno, da bi bil lahko upošteven.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da je zmotno upnikovo pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo opraviti poizvedbe o dolžnikovem računu na podlagi 2. odst. 140. člena ZIZ. Določilo 2. odst. 140. člena ZIZ je namreč mogoče uporabiti le v primerih, ko je predlagana izvršba na sredstva dolžnika na računu pri banki ali na hranilni vlogi in ne tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kot je predlagal upnik. Sicer pa četudi bi bila predlagana takšna izvršba, skladno z načelom dispozitivnosti sodišče brez predloga upnika ob izkazani verjetnosti, da številke dolžnikovega žiro računa ni mogel sam pridobiti, ni dolžno samo opravljati poizvedb.

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena v zvezi s 381. členom ZPP/77 in 15. členom ZIZ), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).