13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž. na seji senata dne 4. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 181/2002 z dne 5. 2. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 168/2000 z dne 28. 12. 2001 in zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 168/2000 z dne 3. 4. 2002 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrožnim sodiščem na Ptuju v zadevi št. P 168/2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je dne 8. 5. 2002 vložil ustavno pritožbo zoper sodne odločbe, navedene v prvi točki izreka. Iz navedb v ustavni pritožbi smiselno izhaja tudi očitek kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.

2.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču poslalo Okrožno sodišče na Ptuju, izhaja, da je bil pritožnikovi pooblaščenki izpodbijani sklep Višjega sodišča v Mariboru vročen dne 27. 2. 2002. Od dne 28. 2. 2002 je začel teči 60 dnevni rok, ki se je iztekel dne 28. 4. 2002. Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 181/2002 z dne 5. 2. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 168/2000 z dne 28. 12. 2001, vložena dne 8. 5. 2002, je torej prepozna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

3.Nedopustna je tudi ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 168/2000 z dne 3. 4. 2002. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se namreč lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Ker zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča niso izčrpana niti redna pravna sredstva (pritožba), za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

4.Pritožnik sodiščem, ki so odločala v zadevi, v kateri so bile izdane izpodbijane sodne odločbe, očita tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Tudi glede tega očitka pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni mogoča. Kljub temu Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) je za navedeni postopek na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo. V primerih, ko je postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že končan, pa povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Ker nobene od navedenih oblik pravnega varstva pritožnik še ni izčrpal, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno.

Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger