Jedro

V predmetni zadevi sicer ne gre za isto zadevo, o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, medtem ko v zadevi, zoper katero v povezavi z zgoraj navedeno sodbo Višjega sodišča želi tožeča stranka vložiti izredno pravno sredstvo, odloča kot sodeča sodnica. Kljub navedenemu pa je pri presojanju v predmetni zadevi vendarle potrebno upoštevati objektivni vidik pravice do nepristranskega sojenja/odločanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki temelji na zahtevi, da mora sodišče pri ravnanju posamezne zadeve tudi navzven ustvarjati in ohranjati videz nepristranskosti. Sodišče mora videz nepristranskosti zagotavljati tako v sodnih kakor tudi v upravnih zadevah, ki jih obravnava.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 264/2020 z dne 4. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik po skrbniku v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) 2. 3. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri navaja, da prosi za pomoč v obsegu sestave vložitve predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 856/2019 z dne 21. 1. 2020. 2. Ocena organa v izpodbijani odločbi je bila, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh s predlogom za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 856/2019 z dne 21. 1. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 506/2018 z dne 22. 5. 2019. Kljub temu, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP za dopustitev revizije zoper zgoraj navedeno sodbo Višjega sodišča iz razloga zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse, in ker sodne prakse ni, je organ za BPP ocenil, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, saj gre pri pravnem vprašanju, ki ga izpostavlja prosilec za zelo specifično pravno vprašanje in ne odpira širšega pravnega vprašanja, odgovor na katerega bi zagotavljal enotno uporabo prava in razvoj prava.

3. Organ za BPP je še pojasnil, da se hkrati predlog prosilca niti ne nanaša na problematiko spremembe tožbe, ki jo prosilec ves čas izpostavlja.

4. Iz obrazložitve odločbe Organa za BPP nadalje izhaja, da je že sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo, da že prvotni zahtevek tožeče stranke vsebuje tako ugotovitveni zahtevek, kot zahtevek po vzpostavitvi prejšnjega zemljiško knjižnega stanja in je kot tak sposoben obravnave, pri čemer pa pregled odločitev Vrhovnega sodišča glede dopustitve revizije pokaže, da so pogoji za dopustitev revizije strogi, kajti institut dopuščene revizije postavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualni interes posameznikov Vrhovno sodišče varuje predvsem posredno, z varstvom javnega interesa, zaradi česar prosilec po mnenju tožene stranke v obravnavani zadevi ne more uspeti s tako ozko zastavljenim vprašanjem.

5. Pri navedenem iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi izhaja, da četudi bi prosilec s predlogom za dopustitev revizije in nadaljnjim revizijskim postopkom uspel iz razloga, da tožbeni zahtevek ni bil pravilno postavljen, to še vedno ne spremeni dejstva, da vpis prosilčeve lastninske pravice v zemljiški knjigi temelji na spremenjeni odločbi sodišča, zaradi česar bi lahko tožeča stranka še vedno zahtevala izbris lastninske pravice prosilca iz zemljišče knjige, kar bi pripeljalo do enakega rezultata. Dejstvo bi naj bilo, da ni več podlage, da je prosilec pri nepremičnini z ID znakom del stavbe .... do 3467/10000 vpisano v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, česar ne more spremeniti niti z morebitnim uspehom v revizijskem postopku v zvezi s katerim se zavzema za dodelitev BPP, zaradi česar po mnenju organa za BPP tudi ni izpolnjen pogoj iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njeno družino življenjskega pomena).

6. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri izpodbija odločbo tožene stranke, in sicer iz razloga bistvenih kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj tožena stranka pri izdaji upravnega akta ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo ali je lahko vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 5. točko prvega odstavka 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 7. Po mnenju tožeče stranke je z izpodbijano odločbo, prošnjo za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 856/2019 z dne 21. 1. 2020 povezano s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. III P 506/2018 z dne 22. 5. 2019 izdala ista sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, višja sodnica A. A., in sicer enkrat v vlogi sodnice pri sojenju v predmetnem sporu in enkrat v vlogi funkcije predsednice sodišča. 8. Po mnenju tožeče stranke je tako pri izdaji odločbe organa za BPP sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena ZPP), kot izhaja iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi navedenega gre za kolizijo interesov, saj je sodnica, ki je izdala sodbo zoper katero se v povezavi s sodbo Višjega sodišča želi vložiti izredno pravno sredstvo revizija, izdala tudi odločbo za odobritev BPP, s katero je tožnik želel izpodbijati obe sodbi z izrednim pravnim sredstvom, kar je po stališču tožeče stranke napačno, zaradi česar predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in odločbo v celoti odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek toženi stranki, tožeči stranki pa prizna plačilo stroškov v upravnem sporu, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

10. Tožba je utemeljena.

K točki I izreka

11. V obravnavani zadevi gre za predmet presoje ali je pri izdaji izpodbijane odločbe lahko sodelovala ista sodnica, ki je že odločala v zadevi III P 506/2018, zoper katero želi tožnik posredno vložiti izredno pravno sredstvo.

12. Z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se uresničuje pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Odločanje o tovrstnih zadevah sodi med zadeve sodne uprave za katere se v okviru postopkovnih pravil uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

13. Držijo navedbe tožeče stranke, da 5. točka 70. člena ZPP, ki ga v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporablja tudi upravno sodišče določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, vendar v predmetni ne gre za presojo po ZPP, saj je dodelitev BPP stvar upravnega in ne sodnega postopka, zaradi česar se izločitveni razlogi presojajo po določilih ZUP.

14. Tako je pri presoji navedenega odločanja glede izločitvenih razlogov potrebno uporabiti 4. točko prvega odstavka 35. člena ZUP, ki med drugim določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku: če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

15. Sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi sicer ne gre za isto zadevo o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi BPP ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, medtem ko v zadevi III P 506/2018 zoper katero v povezavi z zgoraj navedeno sodbo Višjega sodišča želi tožeča stranka vložiti izredno pravno sredstvo, odloča kot sodeča sodnica.

16. Kljub navedenemu pa je pri presojanju v predmetni zadevi vendarle potrebno upoštevati objektivni vidik pravice do nepristranskega sojenja/odločanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki temelji na zahtevi, da mora sodišče pri ravnanju posamezne zadeve tudi navzven ustvarjati in ohranjati videz nepristranskosti. Sodišče mora videz nepristranskosti zagotavljati tako v sodnih kakor tudi v upravnih zadevah, ki jih obravnava.

17. Dejstvo je, da je v zadevi III P 506/2018 odločala sodnica, ki je odločala tudi pri izdaji odločbe o dodelitvi BPP, katera pa je bila predlagana ravno za vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sicer sodbo Višjega sodišča v Maribor, št. I Cp 856/2019 z dne 21. 1. 2020, ki pa je nedvomno povezana s sodbo III P 506/2018 z dne 22. 5. 2019, ki jo je izdala ista sodnica, zaradi česar bi lahko bil ogrožen videz nepristranskosti pri odločanju v upravni zadevi.

18. Za zagotavljanje jamstva objektivnega vidika je poleg zagotavljanja jamstva v posameznem postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem. To je podlaga, da se ustvari zaupanje v odločitev sodišč v demokratični družbi (Ustavno sodišče RS, Up 799/13 z dne 22. 1. 2015).

19. Ustava RS v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. 20. Nepristranskost sodnega odločanja se nanaša tako na sodne postopke kakor tudi na upravne postopke, ki se odvijajo pred sodiščem. Gre za pravico do nepristranskega sojenja, kolikor gre za sodni postopek, kakor tudi za pravico do nepristranskega odločanja kolikor gre za upravni postopek, ki je del ali predhodnica sodnega postopka.

21. Iz pravice do nepristranskega sojenja oziroma odločanja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja/odločanja je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Iz pravice do nepristranskega sojenja/odločanja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi navzven ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.

22. V predmetni zadevi ne gre za samo sodno odločanje, gre pa za upravno odločanje pred sodiščem, ki je predhodnica morebitnega nadaljevanja sodnega postopka. Nepristranskost odločevalca, v konkretnem primeru predsednice sodišča pa je potrebno v upravnem postopku ocenjevati ne le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem videzu oziroma izrazu, namreč kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnice v funkciji predsednice sodišča razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti.

23. Navedeno pomeni, da ima stranka postopka pravico, da odločanje posameznega sodnika (četudi ne gre za neposredno sojenje temveč za odločanje, ki sodi v upravno odločanje in opravljanje funkcije sodnice kot predsednice sodišča), vsebuje jamstvo nepristranskega odločanja. Nepristranskost sodišča se tako ne odraža samo skozi sojenje temveč tudi pri zadevah, ki sodijo v polje sodne uprave in so nedvomno del postopka pred sodiščem, ali/in ki so zgolj predhodnica morebitnega nadaljevanja sodnega postopka. Za zagotavljanje objektivnega vidika tega jamstva je poleg zagotavljanja garancij v postopku, pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem.

24. Sodišče pri navedenem pripominja, da ne glede na to, da pri odločanju za dodelitev predmetne BPP ne gre za klasično sojenje, gre vendarle za odločanje o zadevi, ki bi se z morebitnim sprejemom ali nesprejemom v revizijski postopek odločalo pred sodiščem, in sicer v okviru sojenja glede vloženega izrednega pravnega sredstva, zaradi česar gre nedvomno za povezano zadevo, o kateri je odločala ista sodnica in bi se ravno iz razloga, ker gre za željo stranke po vložitvi izrednega pravnega sredstva posredno tudi zoper sodbo, ki jo je izdala ista sodnica, glede na zavrnilno odločbo brezplačne pravne pomoči, lahko ustvaril vtis, da je sodnica odločila pristransko.

25. Sodišče še pripominja, da tudi po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), velja, da sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki je odločal v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranosti. Pri tem gre za presojo ali je sodnik zagotovil zadostne varovalke, da je izključil vse upravičene dvome glede nepristranosti sojenja. Gre za zaupanje, ki ga morajo sodišča vzbujati v javnosti, pri vseh strankah postopka. Pomembno je torej, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani vidik nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti za nepristransko sodno odločanje, kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi, kar je ESČP ponovilo tudi v sodbi v zadevi Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007. 26. Po mnenju tukajšnjega sodišča tako ni mogoče trditi, da je pri odločanju o izpodbijani odločbi iz zgoraj navedenih razlogov bil zagotovljen videz nepristranskosti sodišča navzven, zaradi česar bi tako (na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena ZUP) predmetna sodnica morala biti izločena, v posledici česar je tako pri izdaji izpodbijane odločbe prišlo do kršitve pravil postopka in absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka po 6. točki drugega dostavka 237. člena ZUP. Po Zakonu o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1) je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Na absolutne bistvene kršitve pravil postopka sodišče v upravnem sporu pazi po uradni dolžnosti (20. člen in 40. člen ZUS-1).

27. Ob ponovni presoji bo morala tožena stranka zagotoviti presojo drugega sodnika, določenega v predmetni zadevi in upoštevati v tej sodbi izražena stališča sodišča. 28. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju mnenja sodišča ponovno odločiti o upravičenosti tožnika do brezplačne pravne pomoči. 29. Sodišče je, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo na seji, brez glavne obravnave, kajti že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov in upravnega spisa je bilo očitno, da je treba tožbi ugoditi.

K točki II. Izreka

30. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku stroške odmerilo v znesku 285,00 EUR v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečanem za 22% DDV, ker je tožnikov pooblaščenec (odvetnik) zavezanec za DDV.