15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 298/2001 z dne 9. 1. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1310/99 z dne 13. 3. 2001 in s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru št. P 150/98 z dne 23. 3. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (v pravdnem postopku tožnika), naj mu toženka vrne zlato zapestno uro ali pa plača znesek 66.000 ATS v tolarski protivrednosti s pripadki. Pritožnik se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik je nato vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnik izrecno izpodbija samo sodbo Vrhovnega sodišča, po vsebini pa tudi sodbi nižjih sodišč. Meni, da so sodišča s tem, ko so odločila, da pritožnik ni postal lastnik sporne zapestne ure, ker ta ni bila izrecno navedena v sklepu o dedovanju, kršila 37. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. - ZTLR) in določbe Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZD). S tem pa naj bi bila kršena tudi 2. in 33. člen Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnik ne izkaže. Z večino navedb v ustavni pritožbi oporeka le pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

4.Pritožnik očitno napačno razume pomen pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nezakonitosti (zaradi napačne uporabe materialnega prava) izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa pritožnik ne zatrjuje.

5.Pritožnik se v ustavni pritožbi sklicuje še na kršitev načel pravne države (2. člen Ustave). Ker navedeni člen ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče samostojno sklicevati.

6.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger