Jedro

Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je Vrhovnemu sodišču odstopilo predlog za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlog sta vložila udeleženec in pa subjekt vpisa po odvetniku Velimirju Cugmasu.

2. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o drugih tehtnih razlogih za prenos krajevne pristojnosti, se uvrstijo tudi tiste, s katerimi stranka v predlogu za prenos krajevnosti pristojnosti utemeljuje dvom o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča.1

3. Predlagatelja navajata, da ureditev, po kateri predsednik sodišča določa letni razpored dela, krši pravico do zakonitega oziroma naravnega sodnika, in da je pri Višjem sodišču v Celju na Oddelku za gospodarsko sodstvo le en senat s tremi sodniki, zato jima pri tem sodišču ne more biti zagotovljena pravica do naravnega sodnika. Nadaljujeta, da je ta senat v prejšnji sestavi (od katere v sedanji sestavi ostajata dva sodnika) v vseh postopkih, v katerih sta bila udeležena predlagatelja, zavzemal enaka (zanju neugodna) stališča, za katera zatrjujeta, da so v neposrednem nasprotju z zakonsko določbo, ter zatrjujeta, da se celotno sodišče v Celju negativno odziva na njune vloge.

4. Vrhovno sodišče se je v podobni situaciji v sklepu III R 7/2022 z dne 12. 7. 2022 že opredelilo do vsebinsko enakih argumentov glede kršitve pravice do naravnega sodnika v takšnih primerih. V kolikor je to relevantno tudi za odločitev o tem predlogu so ustrezni argumenti iz te odločitve navedeni v nadaljevanju (v 5. do 7. točki).

5. Po drugem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) lahko v določeni zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. V skladu z ustaljeno prakso Ustavnega sodišča2 ta določba preprečuje naknadno izbiro sodnika oziroma določitev kriterijev za izbiro sodnika, ki bo odločal v posamezni zadevi po tem, ko je spor že nastal. Pravila dodeljevanja zadev sodnikom morajo biti znana vnaprej in morajo dodelitev zadeve vezati na naključne lastnosti zadeve, da se izključi diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. Ta pravila tudi ne smejo puščati nobene negotovosti in nedoločenosti pri določitvi sodnika.

6. Sprejem letnega razporeda sodnikov je zakonsko določena pristojnost in obveznost predsednika sodišča (71. člen ZS v zvezi s 153. in 154. členom Sodnega reda). ZS vsebuje splošna pravila o dodeljevanju zadev (15. in 16. člen), za podrobnejša pa napotuje na Sodni red (17. člen ZS). Ta vsebuje pravila o dodeljevanju zadev sodnikom (156. do 166. člen ), medtem ko pravila o sestavi senatov določa letni razpored sodnikov (prvi odstavek 153. člena Sodnega reda), ki ga sprejme predsednik sodišča in s katerim določi razpored sodnikov na določena pravna področja ali podpodročja (prvi odstavek 71. člena ZS). Pri razporeditvi sodnika na posamezno pravno področje se upošteva interes posameznega sodnika za delo na določenem pravnem področju, njegove delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju, hkrati pa se skrbi za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve sodnikov (prvi odstavek 155. člena Sodnega reda). Posamične zadeve se tako sodnikom dodeljujejo na podlagi navedene sistemske pravne podlage. Letni razpored dela sodnikov je le eden izmed aktov v tej sistemski ureditvi.3

7. Izpostavljeni normativni del kot celota zagotavlja, da se zadeve sodnikom dodeljujejo po vnaprej določenih kriterijih, ki preprečujejo možnost (naknadnega) vplivanja na njihovo dodelitev. Bistvo pravice do naravnega sodnika je v tem, da bo v posamični zadevi sodil samo sodnik, ki je izbran po vnaprej določenih pravilih. S sprejetjem letnega razporeda dela se dejansko udejanja uresničevanje te pravice v posameznih zadevah, pri čemer je pričakovano, da se senate oblikuje glede na notranje organizacijske značilnosti in način dela posameznega sodišča ter specializacijo sodnikov. Sistemska ureditev oblikovanja senatov za odločanje (katere sestavni del je med drugim tudi predsednikov sprejem letnega razpreda sodnikov) torej zagotavlja obstoj vnaprejšnjih objektivnih pravil za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi, kar je z vidika pravice posameznika do naravnega sodnika bistvenega pomena.

8. Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah v postopkih, v katerih sta udeležena predlagatelja, odloča ta senat, je mogoče pripisati navedenim okoliščinam, ki se upoštevajo pri sprejemu letnega razporeda dela, in pa pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); samo po sebi to ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika.

9. Predlagatelja navajata tudi, da so ti sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali ta senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča. Dodati je treba, da so za odpravo morebitnih nepravilnosti pri odločanju sodišč predvidena pravna sredstva, ki jih udeleženci sodnih postopkov lahko uveljavijo.4 Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.

10. S tem povezani očitek, da je predlagateljema znano, da se celotno sodišče v Celju5 negativno odziva na njune posamezne vloge (tožbe, pritožbe ipd.) in da so te že same po sebi obravnavane s predsodki, sodniki pa naj bi želeli „zaščititi“ predhodne nepravilne odločitve sodišča, oziroma, da je Višje sodišče v Celju negativno nastrojeno zoper njiju, je pavšalen. Zgolj z navedbami, da naj bi bile v dveh drugih postopkih sprejete odločitve napačne (čeprav z utemeljitvijo, zakaj naj bi bile te odločitve napačne), predlagatelja v konkretnem primeru tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP iz že zgoraj pojasnjenih razlogov namreč ne moreta utemeljiti.

11. (Drugi) tehtni razlogi, ki bi upravičevali postopanje po 67. členu ZPP, tako ne obstajajo. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

12. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo US RS Up 799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba US RS, je smiselno enaka določbi67. člena ZPP. 2 Prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-209/93 z dne 23. 2. 1995 in Up-502/14 z dne 15. 6. 2017. 3 Smiselno enako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-209/93 z dne 23. 2. 1995. 4 Prim. sklepe VS RS III R 7/2021 z dne 13. 4. 2021, III R 14/2021 z dne 15. 6. 2021, III R 20/2021 z dne 28. 9. 2021 in idr. 5 Iz konteksta je razvidno, da ima predlagatelj pri tem v mislih tako Okrožno sodišče v Celju, kot tudi Višje sodišče v Celju.