Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Delodajalec ne more zakonito sklepati delovnega razmerja za nedoločen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje vseh zahtevanih in objavljenih pogojev.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tožbe neizbranega kandidata razveljavilo odločitve Občine I. o izbiri kandidatke na delovno mesto inšpektor II. Ugotovilo je, da ne izpolnjuje v celoti razpisanih pogojev (glede strokovnega izpita in smeri strokovne izobrazbe), zato je njena izbira in sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas nezakonita.
Sodišče druge stopnje je pritožbo Občine zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje ter zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da je pri zaposlitvi kandidatke upoštevala določbe Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80 in nasl - ZPSII) in ji v skladu s 33. členom tega zakona postavila pogoj, da mankajoči izpit opravi v roku 6 mesecev. Kljub temu, da se je na navedeni zakon izrecno sklicevala, ga nobeno sodišče ni niti omenilo. ZPSII je specialni zakon v razmerju do Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl - ZDR), zato bi ga sodišče moralo uporabiti. Ne strinja se tudi s stališčem prvostopne sodbe, da visokošolska izobrazba kemijske smeri ne ustreza v razpisu zahtevani visokošolski izobrazbi "pravne, upravne ali druge visoke izobrazbe ustrezne smeri". Do pritožbenih navedb v zvezi s tem se tudi sodišče druge stopnje ni opredelilo.
Postopek na prvi stopnji je bil končan pred pričetkom veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP), zato je treba v skladu s prvim odstavkom 498. člena ZPP pri odločanju upoštevati prej veljavni Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP-77).
Revizija je bila v skladu s 390. členom ZPP-77 vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Po določbi 386. člena ZPP-77 revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče kršitve iz 10. točke 354. člena ZPP-77 ni ugotovilo. Ker revizija drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izrecno ni uveljavljala, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni dolžno preizkušati.
Revizija ima sicer prav, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb glede ustrezne smeri zahtevane strokovne izobrazbe (prvostopna sodba je v tem delu brez obrazložitve, le z navedbo, da se "sodišče strinja z navedbo tožeče stranke") in glede uporabe ZPSII. Toda za pravilno in zakonito odločitev je bistvena dejanska ugotovitev, da izbrana kandidatka ni izpolnjevala vseh pogojev za objavljeno delovno mesto. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/98 in nasl. - ZTPDR) v 84. členu zagotavlja varstvo pravic neizbranih kandidatov v razpisnem postopku enako kot že zaposlenim delavcem. Omejuje le obseg tega varstva: izbiri kandidata lahko ugovarjajo le, če izbrani kandidat ne izpolnjuje objavljenih pogojev ali če je bil kako drugače prekršen postopek za izbiro (če je bil na primer izbran kandidat, ki se sploh ni prijavil, ipd). Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, ker ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja (torej predpisanih in objavljenih pogojev), je pravna posledica takega dejstva lahko le taka, kot jo pravilno navaja prvostopna sodba. Na podlagi drugega odstavka 14. člena ZDR lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov sklene delovno razmerje za določen čas največ enega leta, ob nadaljnem pogoju, da je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Ne more pa zakonito skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas s kandidatom, ki zahtevanih pogojev ne izpolnjuje.
Pravica do dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji je z Ustavo zagotovljena človekova pravica (tretji odstavek 49. člena Ustave). Tej ustavni zahtevi ustreza le taka zakonska ureditev, ki zagotavlja vsakomur enakopraven položaj, kadar se poteguje za prosto delovno mesto, in tudi enake možnosti za izpolnitev pogojev za izbiro. Po prvem odstavku 3. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in nasl. - ZDDO) v državnem organu oziroma organu lokalne skupnosti sklene delavec delovno razmerje za nezasedeno delovno mesto, določeno v sistemizaciji delovnih mest, za katerega izpolnjuje predpisane pogoje. S Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog v občinski upravi Občine I., sta bila za delovno mesto inšpektor II kot posebna pogoja predpisana strokovni izpit in izpit iz ZUP. Ta pogoja sta bila tako tudi objavljena: kumulativno in brezpogojno. Tožena stranka je s tem, ko je po zaključku razpisa - ob že znanih prijavljenih kandidatih - dopustila možnost izpolniti ta pogoja v določenem naknadnem roku, v nasprotju s svojim splošnim aktom spremenila objavljene pogoje. S tem je dala prednost prijavljenim kandidatom v primerjavi s tistimi, ki bi se ob enakih ostalih pogojih prav tako lahko prijavili, če bi jim bila vnaprej znana možnost, da mankajoča pogoja posebnih izpitov, izpolnijo v določenem roku.
Za odločitev niso pomembne določbe ZPSII, ki sicer določajo roke, v katerih morajo delavci v upravnih organih in organih lokalnih skupnosti opraviti strokovni izpit oziroma preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku (11. in 33. člen). Tožena stranka je tak izpit in preizkus predpisala kot pogoj za delovno mesto in s tem tudi, da ju morajo kandidati izpolnjevati že ob prijavi oziroma izbiri. To izhaja tudi iz zahtev delovnega mesta, kot jih opredeljuje vsebina dela. Delovno mesto inšpektor II je po citiranem Pravilniku tožene stranke delo s posebnimi pooblastili, ki obsega tudi organiziranje, vodenje in odgovornost za delo službe občinske inšpekcije ter vodenje in odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji. Po drugem odstavku 12. člena ZPSII se pri delavcih, ki niso pripravniki, s strokovnim izpitom ugotavlja sposobnost samostojnega opravljanja del in nalog, ki so značilne za področje, na katerem delavec dela. Po 33. členu ZPSII pa je preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku pogoj za izdajo pooblastila za odločanje o upravnih stvareh. Izbrana delavka brez izpolnjevanja mankajočih pogojev torej dela na delovnem mestu inšpektor II v celoti sploh ni mogla opravljati.
Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je bilo revizijo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP-77).
Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/91-I).