Jedro

Za nepravočasno plačilo sodne takse se lahko štejejo zgolj primeri, ko sodišče plačila ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke, niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži taksni zavezanec. Tudi glede plačnika je sodna praksa zavzela stališče, da je odločilno plačilo takse in ne, kdo takso dejansko plača.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje: (1.) ugodilo pritožbi dolžnika in sklep z dne 17. 5. 2022 razveljavilo; (2.) razveljavilo sklep o izvršbi z dne 11. 3. 2022 in sklenilo, da bo o zahtevku s pripadki odločalo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.

2. Zoper ta sklep se upnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje. In sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodne takse ni plačal dolžnik, poleg tega pa je bila nakazana tudi z napačnim sklicem. Sodišče prve stopnje je zato napačno štelo, da je dolžnik pravočasno plačal takso za ugovor. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in se sklep z dne 17. 5. 2022 potrdi.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. S povzetimi pritožbenemu navedbami upnik neposredno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka. Slednjo je sodišče prve stopnje sprejelo, ker je dolžnik zoper sklep z dne 17. 5. 2022, s katerim je njegov ugovor štelo za umaknjenega zaradi neplačane sodne takse, vložil pravočasno pritožbo. Po vpogledu v sistem glede na datum plačila in priložene dokaze, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sodna taksa plačana s strani plačnika „A.“ in z navedbo napačne reference prejemnika, saj je bila pri navedbi sklica izpuščena ena številka. Ker je presodilo, da je pritožba utemeljena, je v skladu z osmim odstavkom 9. člena ZIZ pritožbi ugodilo. V nadaljevanju je vsebinsko odločilo o dolžnikovem ugovoru.

6. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 10/2010 z dne 8. 4. 2010 pojasnilo, da se za nepravočasno plačilo sodne takse lahko štejejo zgolj primeri, ko sodišče plačila ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži taksni zavezanec. Namen predpisane uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je namreč v tem, da lahko sodišče na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njeno pravočasnost, ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo. Tudi glede plačnika je sodna praksa zavzela stališče, da je odločilno plačilo takse in ne, kdo takso dejansko plača oziroma da ni izrecno določeno, da bi moral takso plačati ravno taksni zavezanec.1 Glede na pojasnjeno, pritožbene navedbe niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa je dolžnikovi pritožbi utemeljeno ugodilo (osmi odstavek 9. člena ZIZ).

7. V zvezi z odločitvijo v 2. točki izreka, pritožba ne podaja nobenih konkretnih trditev. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ki pa nepravilnosti, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ paziti po uradni dolžnosti ni pokazal. Procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, namreč sodišče druge stopnje ni zasledilo, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, saj je dolžnikov ugovor obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ in drugim odstavkom 62. člena ZIZ).

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere se v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4908/2010 z dne 11. 5. 2011