Jedro

Nakup poslovnega deleža ne predstavlja prenosa podjetja oz. dela podjetja v smislu 73. člena ZDR (prevzem). Za prevzem bi šlo, če ne bi prišlo le do spremembe lastnika delodajalca, ampak bi tudi dejavnost (ali del dejavnosti) delodajalca tožnika prevzel nov lastnik. Le sprememba v lastništvu delodajalca ni sprememba delodajalca.

Čeprav je tožena stranka postala lastnik tožnikovega delodajalca, s tem ni postala tožnikov delodajalec in je tožnik tudi po nakupu poslovnega deleža ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu, s katerim je sklenil PZ. Ker tožena stranka nikoli ni bila tožnikov delodajalec, je sodišče tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je od trenutka, ko je tožena stranka postala lastnik njegovega delodajalca, v delovnem razmerju pri toženi stranki, pravilno zavrnilo.

Tudi če bi tožena stranka bila tožnikov delodajalec, delavec v sporu ne bi mogel uspeti, ker uveljavlja obstoj delovnega razmerja in ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.

V takem primeru ni direktega sodnega varstva po 3. odstavku

204. člena ZDR, ampak mora postopek teči po 1. odstavku 204. člena ZDR (notranja pot varstva pravic pri delodajalcu). Če notranje poti ni, ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo, zato se tožba zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče ugotovi, da je v delovnem razmerju pri toženi stranki od 10.1.2003 naprej, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na zakonit način, temveč mu še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo; da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu od 10.1.2003 naprej vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter ga prijaviti v zdravstveno in pokojninsko-invalidsko zavarovanje ter da mu je dolžna obračunati bruto plačo od

1.10.2003 (pravilno 1.2.2003) naprej in za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja; od mesečnega bruto zneska poravnati prispevke in davke ter mu izplačati neto zneske z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posamičnih neto zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti. Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev stroškov postopka. Odločilo je, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba ni pravilna, saj se je tožena stranka s pogodbo o nakupu poslovnega deleža z dne

10.1.2003 povsem jasno zavezala, da bo prevzela vse delavce, zaposlene v družbi Q.d.o.o. Strinja se, da zgolj zamenjava lastništva pravne osebe še ne pomeni neposrednega oziroma avtomatičnega učinka na delovno razmerje delavcev. Sodišče pa je prezrlo "dodatno" pogodbeno zavezo tožene stranke, to je, da bo tudi prevzela delavce, zaposlene v družbi. Tožena stranka je že pred podpisom pogodbe vedela, da družba svoje dotedanje dejavnosti ne bo več opravljala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo, materialno pravo pravilno uporabilo in ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Tožeča stranka je bila v delovnem razmerju v družbi Q. d.o.o. do

30.3.2003. Ker je tožena stranka 10.1.2003 kupila poslovni delež te družbe in se zavezala, da bo prevzela vse delavce, je tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu zahtevala, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki od dneva nakupa družbe Q. d.o.o., z vsemi pravicami iz tega naslova.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka z lastnikom Q.d.o.o. - F. Q. S.A. dne 10.1.2003 sklenila pogodbo o nakupu poslovnega deleža in s tem postala 100 % lastnica družbe Q. Odkup lastninskega deleža ne predstavlja prenosa podjetja oziroma dela podjetja v smislu 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002), saj družba Q.d.o.o. ni prenehala, ampak obstaja še naprej kot samostojna pravna oseba. Po stališču sodišča prve stopnje zamenjava lastništva nikoli nima neposrednih ali avtomatičnih učinkov na delovna razmerja, zato bi pravico iz delovnega razmerja tožeča stranka lahko uveljavljala le pri Q. d.o.o, kot svojemu delodajalcu in ne pri toženi stranki kot lastniku.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da odkup lastninskega deleža ne predstavlja prenosa podjetja oziroma dela podjetja v smislu 73. člena ZDR/02. Tožena stranka je z nakupom poslovnega deleža postala 100 % lastnik družbe Q. d.o.o.. Za prenos v smislu 73. člena ZDR/02 bi šlo v primeru, če ne bi prišlo le do zamenjave lastništva delodajalca tožeče stranke, ampak bi tudi dejavnost celotne družbe ali njenega dela prevzel nov lastnik. V konkretnem primeru je prišlo le do prodaje poslovnega deleža delodajalca tožeče stranke. Ni šlo za spremembo identitete podjetja, ker je tožena stranka postala le nov lastnik poslovnega deleža, ki se ne ukvarja s podobno dejavnostjo, kot se je ukvarjal delodajalec tožeče stranke. Zgolj spremembe v lastništvu še ni mogoče opredeliti za spremembo delodajalca. Zato v konkretnem primeru ne gre za spremembo delodajalca v smislu direktive 2001/23/ES o zbliževanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obrata ali delov obrata oziroma 73. člena ZDR/02. Delodajalec tožnika se tudi po nakupu poslovnega deleža ni spremenil, zato ni mogoče govoriti o kršitvi tožnikovih pravic.

Tako tudi ne more terjati pravic iz delovnega razmerja od tožene stranke, saj med njima delovno razmerje ni obstojalo in tudi ni nastalo s podpisom pogodbe o nakupu poslovnega deleža. Tožnik je tudi po nakupu poslovnega deleža ohranil delovno razmerje vse do

30.3.2003, ko mu je delodajalec, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, le-to odpovedal. Ker tožena stranka ni bila delodajalec tožnika, ne more biti nosilec pravic in obveznosti, zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.