Jedro

Sklep mora biti tak, da je na podlagi takega sklepa, ki nadomešča dogovor solastnikov o delitvi, mogoč vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo o predlogu predlagateljev za delitev solastne nepremičnine in odločilo, da se nepremičnina, vpisana v vložek št. 1095 k.o. P. parcelno št. 194/7 (hiša z naslovom P., njiva), katere solastniki so prvi predlagatelj in druga predlagateljica vsak do 2/24 in tretja predlagateljica in četrti predlagatelj vsak do 1/24 ter nasprotni udeleženec do 18/24, razdruži tako, da prejmejo predlagatelji v pritličju 3 sobe in predsobo z balkonom, v kleti dva utilitija ter kopalnico, kot tudi 188 mý zemljišča z nasadi in objekti na tem delu zemljišča, kot to izhaja iz linije razdružitve, razvidne iz priloge 6 na strani 31 izvedenskega poročila ing. M.G. z dne 25.5.2002, ter ob tem določno opredelilo dimenzije prostorov in objekte, ki jih predlagatelji pridobijo, nasprotni udeleženec pa pridobi v last v pritličju dve predsobi ter vhod, dvigalo, kuhinjo, dve kopalnici, dnevno sobo, sobo, dva balkona in v kleti garažo, skladišče in dvigalo ter 542 mý zemljišča z nasadi in objekti na tem delu zemljišču, kot to izhaja iz linije razdružitve iz izvedenskega poročila ter določene objekte na zemljišču, kot je to določno opredeljeno v izreku sklepa. Ob tem je odločilo, da stroške preureditve hiše v dve stanovanjski enoti nosijo v celoti predlagatelji ter predlagateljem še naložilo, da nasprotnemu udeležencu plačajo 2.665.130,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.6.2002 dalje do plačila v 15 dneh in ima nasprotni udeleženec na tistih prostorih stanovanjske hiše, ki jih po sklepu prejmejo v izključno last predlagatelji, zastavno pravico do višine navedenega denarnega zneska z obrestmi, dokler mu predlagatelji tega zneska ne bodo plačali ter se zastavna pravica vpiše v korist nasprotnega udeleženca v C listu pri deležih predlagateljev na navedeni nepremičnini. Glede stroškov je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, na račun skupnih stroškov pa je nasprotni udeleženEc dolžan povrniti predlagateljem 551.519,00 SIT v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Nasprotni udeleženec se je zoper sklep pritožil in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi tako ugodi, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Meni, da fizična delitev predmetne nepremičnine ni mogoča. Predlagatelji imajo delež skupno le do 1/4, dejansko pa prejmejo v last kar 34 % hiše po predlogu izvedenca, ki mu sodišče nekritično sledi in ne upošteva vseh ugovorov nasprotnega udeleženca. Sodišče ugotavlja, da je fizična delitev hiše sicer možna, vendar z znatnimi spremembami, zatem pa jo razdeli po predlogu izvedenca in s tem dejansko odvzame nasprotnemu udeležencu stanovanje, ki ga uporablja za prebivanje njen lastnik in direktor, to je hišo v celoti. Sodišče razbije enovito stanovanje, nasprotnemu udeležencu vzame na primer vsaj eno sobo kot bistven in nujni sestavni del stanovanja, edina dopustna delitev je ta, da nasprotni udeleženec postane izključni lastnik in predlagateljem izplača njihovi četrtinski delež, seveda brez upoštevanja njegovih vlaganj, ki jih je izvedenec tudi vštel in je že zato potrebno sklep razveljaviti. Sodišče je prezrlo zakonsko določbo 3. odst. 122. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), po kateri v primeru, ko izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar, pridobi to stvar ta solastnik. Dejstvo je, da je njegov delež višji od skupnega deleža predlagateljev. Dejstvo je, da ima v posesti celotno stavbo. Dejstvo je, da jo uporablja za svoje potrebe za bivanje in opravljanje dejavnosti in se s predlagano delitvijo bistveno posega v stanovanjske razmere lastnika nasprotne udeleženke. Vsak predlagatelj posamezno ne predstavlja takorekoč nič, skupaj pa le 1/4. Sodišče sicer govori o čustveni navezanosti predlagateljev, čeprav ti za časa življenja pravnega prednika nasprotnega udeleženca niso smeli niti priti na nepremičnino. Udeleženec je tudi vložil veliko sredstev v adaptacijo, v investicije prek 12.000.000,00 SIT. Nasprotni udeleženci bi bili še neupravičeno obogateni z delom teh investicij.Pritožba je utemeljena.

V postopku za delitev stvari v solastnini je sodišče vezano na predloge udeležencev in materialnopravne določbe trinajstega poglavja ZNP (te določbe se kljub uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika - SPZ še uporabljajo - 268. čl. SPZ). Primarni način delitve je fizična delitev, odločilni kriterij pa upravičen interes solastnika do določenega dela stvari. Nima prav pritožnik, ko meni, da bi že zato, ker hiše ni mogoče deliti v naravi tako, da prejme vsak v naravi tisti del, ki ustreza vrednosti njegovega solastninskega deleža, moralo sodišče odločiti, da hišo prejme večinski lastnik, saj je fizična delitev v naravi z matematično natančnostjo glede na vrednost solastninskih deležev v praksi prej redkost kot pravilo. Zato je tudi z zakonom predvideno, da v primeru, če stvari ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak stvar v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplača drugemu razliko v vrednosti (122. čl. ZNP). Eden od pokazateljev upravičenega interesa je gotovo tudi velikost solastninskega deleža. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sicer ugotavlja, da predlagatelji pridobijo večjo vrednost stvari, pritožba ob tem opozarja, naj bi pridobili več kot tretjino, čeprav so skupno lastniki do 1/4, o tem pa sklep razlogov nima in preizkus ni mogoč. Pritožnik tudi opozarja, da je v postopku predlagal, da pridobi glede na določbo 3. odst. 122. čl. ZNP stvar v celoti in ostalim udeležencem izplača vrednost njihovih deležev ter svoj upravičeno večji interes za stvar izkazoval z okoliščino, da v hiši, ki je enostanovanjska, direktor nasprotnega udeleženca prebiva in ima v njej družba, ki je solastnik do 3/4, tudi svoj sedež. Sodišče prve stopnje pa je ocenilo le okoliščine, ki bi lahko kazale na upravičen interes na strani predlagateljev, ni pa jih ocenilo na strani nasprotnega udeleženca, čeprav gre za odločilno okoliščino, ki jo mora sodišče prve stopnje raziskati in oceniti, da lahko v okviru predlogov udeležencev v tem postopku o delitvi odloči. Tudi ni sodišče zavzelo stališča glede vrednosti nepremičnine, ki je predmet delitve in sta bila v postopku imenovana dva izvedenca, ter so udeleženci podali na njune ugotovitve, cenitev in predlog delitve pripombe. Vse te okoliščine so bile glede na predloge udeležencev med postopkom sporne, pa o njih sodišče stališča ni zavzelo. Ker razlogov o odločilnih dejstvih sklep zato ne vsebuje, preizkus niti ni mogoč in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, ta zakon se v nepravdnem postopku smiselno uporablja - 37. čl. ZNP), je že iz tega razloga moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru trditev in predlogov strank ugotoviti, ali je mogoče opraviti fizično delitev stvari, in si ob tem prizadevati, da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes in presoditi tudi navedbe nasprotnega udeleženca kot solastnika, da je glede na velikost njegovega deleža in druge okoliščine podan njegov upravičeno večji interes, da dobi celo stvar. Če bo ponovno ugotovilo, da je fizična delitev navedene hiše možna in bo opravilo fizično delitev te stvari, pa bo moralo upoštevati tudi materialno pravo. Iz sklepa, kot je izdan, ni jasno, ali gre za delitev stvari na dve stvari, ali gre za etažno delitev. Sklep je sicer izdan pred uveljavitvijo SPZ, vendar pa mora biti sklep tak, da je na podlagi takega sklepa, ki nadomešča dogovor solastnikov o delitvi, mogoč, ker gre za nepremičnino, vpis v zemljiško knjigo. Če bo ponovno odločilo, da se opravi fizična delitev, bo moralo, če bo stvar razdelilo na dve stvari, upoštevati, da je stvar samostojen telesni predmet, zato bo moralo delitev opraviti tako, da bodo udeleženci pridobili posamično stvar kot zaključeno celoto, ker pa gre za nepremičnino in za dve novi parceli, tudi z novimi parcelnimi številkami. Če pa bo odločilo, da se opravi delitev tako, da nastane etažna lastnina, bo moralo upoštevati materialnopravne določbe glede nastanka etažne lastnine, med drugim tudi, da morajo v takem primeru biti nujno določeni solastniški deleži na skupnih delih in stavbišče pripada stavbi kot celoti (270. čl. SPZ v povezavi s 105. in nasl. členi SPZ).