Jedro

Po določilu drugega odstavka 449. člena ZPP se v primeru, če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku zmanjša tožbeni zahtevek tako, da ne presega 2.000,00 EUR, postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.jubljani z dne 27. 5. 2008, opr. št. VL 24525/2008 razveljavilo za 417,29 EUR skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter postopek v tem delu ustavilo (1. točka izreka). Sklep o izvršbi je vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za 723,71 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2008 dalje in v četrtem odstavku izreka za 149,00 EUR z zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2008 dalje. V preostalem delu prvega odstavka izreka pa ga je razveljavilo ter tožbeni zahtevek v preostalem delu zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (3. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe (za znesek 980,21 EUR s pp), se je iz razloga kršitve določil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo spremeni in v celoti ugodi zahtevku vse s stroškovno posledico. Navaja, da so razlogi sodišča neustrezni in nelogični, niso pravilno uporabljena pravila dokaznega bremena vključno z uporabo določil materialnega prava. Odločitev je v nasprotju z izvedenimi dokazi in predstavlja celo presenečenje. Prvo sodišče je sledilo tožencu, da naj bi plačal več od tistega kar je bil dolžan plačati ob nadaljnji toženčevi trditvi, da določenih storitev sploh ni dolžan plačati. Tožnik je povedal koliko in kdaj mu je toženec plačal in je zato sodišču predložil kopije ovitkov spisov kjer je to zabeleženo. Priznanje tožnika, da se je zmotil (kar pa je ugotovil kasneje), da mu je toženec plačal več kot je sprva trdil in je v posledici tudi umaknil del zahtevka za kasneje ugotovljeni plačani znesek, bi sodišče moralo kvečjemu razlagati v smeri dodatne potrditve verodostojnosti tožnika in ne obratno. Neprepričljiva je trditev prvega sodišča, da bi toženec tožniku ob izročitvi denarja potrjeval izročitev. Običajno in edino logičen je podpis prevzemnika denarja. Nerealno je, da bi ob prvem kontaktu tožnik zahteval ali da bi mu toženec dejansko izročil 200.000,00 SIT dodatno pa še 100.000,00 SIT. Če bi bilo to res, ne bi bilo razloga še za eno plačilo – dejansko 30.000,00 SIT potrditvah toženca za dodatnih 100.000,00 SIT. Tožnik je dejansko prejel le 100.000,00 SIT in nič več. Pritožba se ne strinja z obrazložitvijo sodišča, da naj bi bil del storitev opravljen po prekinitvi pooblastilnega razmerja. Če pooblastitelj po izreku roka še vedno prejema neko pisanje, je logično, da o tem ustrezno obvesti stranko, to pa je povezano s stroški.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je z vlogo, ki jo je predložil sodišču na glavni obravnavi dne 22. 11. 2010 tožbeni zahtevek delno umaknil in sicer za znesek 417,29 EUR. Toženec je v umik privolil. Po umiku vrednost tožbenega zahtevka znaša 1.703,71 EUR. Po določbi 443. člena ZPP gre v primerih, ko se vrednosti tožbenega zahtevka nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR za spor majhne vrednosti. Po določilu drugega odstavka 449. člena ZPP se v primeru, če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku zmanjša tožbeni zahtevek tako, da ne presega 2.000,00 EUR, postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. Prav za tak primer gre v konkretnem primeru. Sodba se v sporih majhne vrednosti lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), razen če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbene trditve tožnika pa se nanašajo na ugotovljena dejstva in jih torej v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen. Po presoji sodišča druge stopnje pa ne gre niti za primer, ko je sodbo vendarle mogoče razveljaviti, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno. Sodišče je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Kot že povedano nepravilno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje ni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti, zato pritožbeno sodišče na navedbe v pritožbi ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Pritožba po povedanem ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).