Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cp 1521/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.1521.2014 Civilni oddelek

povrnitev stroškov rednega upravljanja zamenjava strešne kritine dopolnitev izvedenskega mnenja postavitev novega izvedenca trditve o dejstvih zakonske zamudne obresti
Višje sodišče v Ljubljani
8. oktober 2014

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnici priznalo pravico do povračila stroškov za zamenjavo strešne kritine, ki je bila nujna za redno vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe. Toženec se je pritožil, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zavrnilo njegove dokaze, vendar pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, ki bi vplivale na zakonitost odločbe. Poudarjeno je bilo, da je streha skupni del in da je obnova v interesu vseh solastnikov, kar pomeni, da toženec ni mogel uveljaviti svojih ugovorov glede cene in načina obnove.
  • Ugotavljanje višine zahtevka za povračilo stroškov zamenjave strešne kritine v etažni lastnini.Toženec se pritožuje na odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožnici in ji naložilo plačilo stroškov za zamenjavo strešne kritine, ki je bila nujna za redno upravljanje skupnih delov večstanovanjske stavbe.
  • Utemeljenost pritožbe glede procesnih kršitev in zavrnitve dokazov.Toženec navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo njegove dokaze in pripombe, kar naj bi predstavljalo bistvene kršitve postopka.
  • Pravica etažnih lastnikov do sodelovanja pri odločitvah o skupnih delih.Vprašanje, ali je toženec imel pravico do soglasja pri zamenjavi strešne kritine, ki je bila opravljena kot posel rednega upravljanja.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Toženec ni izkoristil možnosti, da se višini zahtevka upre s konkretiziranimi ugovori glede neprimernosti cene ali načina obnove. V pripombah na izvedensko mnenje je sicer navedel, da je bila prejšnja kritina opečna, zamenjana pa je bila z jekleno, ki je dražja, toda takšne navedbe ni mogoče šteti kot dokazne graje, ki je dopustna tekom celega postopka, temveč kot trditev o dejstvih, glede katerih velja pravilo prekluzije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožnici 4.551,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 8. 2006 dalje do plačila (I. točka izreka) ter ji povrniti 1.836,86 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Toženec v pravočasni pritožbi tako odločitev izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je zaključilo, da je bila menjava strešnikov nujno redno vzdrževalno delo. Sodišču nadalje očita, da je zmotno uporabilo določbo 286. člena ZPP s tem, ko je neupravičeno zavrnilo pravočasno vložene listinske dokaze, ki podpirajo njegove navedbe, da je bila streha sanirana leta 1989. Navedeno naj bi utemeljevalo obstoj relativne bistvene kršitve postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je po njegovem mnenju tudi neutemeljeno zavrnilo dokaz s postavitvijo drugega sodnega izvedenca. Opozarja, da je bilo izvedeniško mnenje, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, napisno pod močnim vplivom tožnice in je kot takšno ne le pristransko, ampak tudi strokovno precej dvomljivo ter delno neskladno z izvedeniškim mnenjem izvedenca K., na katerega se je sklicevala sama tožnica tekom postopka. S tem naj bi sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišču očita še, da se ni izjavilo o njegovih, dne 25. 1. 2013 podanih pisnih pripombah zoper izvedensko mnenje, temveč se je ukvarjalo le s pojasnjevanjem, zakaj mu ni verjelo, da mu je tožnica z zaprtjem vrat onemogočila prisotnost na ogledu. Podal je zelo natančne in konkretizirane pripombe, na katere pa ni dobil odgovora, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožnica v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v obravnavni zadevi od toženca kot etažnega lastnika vtoževala povračilo plačanih stroškov za zamenjavo strešne kritine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu na skupnih delih. Trdila je, da je streha skupni del večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, zamenjava strešne kritine pa je bila nujna in je kot takšna predstavljala posel rednega upravljanja, za katerega ni potrebovala soglasja toženca.

6. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo na podlagi naslednjih bistvenih dejanskih ugotovitev: - da sta pravdni stranki na podlagi poravnave z dne 8. 1. 1988 izključna lastnika vsak svojega stanovanja v stanovanjski stavbi z ustreznim deležem na skupnih prostorih, delih in napravah v razmerju 53/100 : 47/100 v korist tožnice; - da je tožnica izključna lastnica zgornjega, toženec pa spodnjega stanovanja; - da je tožnica leta 2006 naročila posel zamenjave dotrajane strešne kritine na stanovanjski stavbi; - da so bila dela dejansko opravljena; - da je izvajalec za opravljena krovska dela izstavil račun 24. 8. 2006 v višini 9.684,59 EUR, ki ga je v celoti poravnala tožnica; - da je bilo kritino treba zamenjati zaradi njene dotrajanosti (stara je bila od 37 do 44 let);

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da takšen posel, kot ga je opravila tožnica, sodi v okvir rednega upravljanja, za katerega kot večinska lastnica na podlagi drugega odstavka 67. člena SPZ ni potrebovala soglasja toženca.

8. Toženec se v pritožbi ne upira več, da streha ni skupni del stavbe, ponavlja pa, da je bila zamenjava strešne kritine potrebna zgolj zaradi mansardnega stanovanja tožnice, zaradi česar mora te stroške kriti sama. Glede na jasno opredelitev, da je streha skupni del večstanovanjske stavbe (drugi odstavek 5. člena SZ-1 in v drugi odstavku 8. člena predhodno veljavnega SZ) ter skladno sodno prakso na to temo, dodatno utemeljevanje ni potrebno.

9. Posli rednega upravljanja so tisti, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Gre za posle, za katere je po običajnem teku stvari mogoče pričakovati, da so v korist vseh solastnikov, vendar le, če ne povzročijo izrazito velikih stroškov(1). Obnova strešne kritine kot skupnega dela je že po naravi stvari v interesu vseh solastnikov. Vprašanje, ali je do potrebe po obnovi prišlo predčasno zaradi ravnanja enega izmed etažnih lastnikov, je relevantno kvečjemu za obstoj morebitne odškodninske terjatve v razmerju do etažnega lastnika, ki je takšno predčasno dotrajanje povzročil s svojim protipravnim ravnanjem (npr. prekomernimi emisijami). Toženec takšnega zahtevka ni postavil niti ni s takšnimi trditvami substanciral pobotnega ugovora. Sicer pa uporaba etažnega dela oziroma njegova preureditev ne more razbremeniti ostalih etažnih lastnikov obveznosti, da prispevajo k obnovi strehe, če ta ni namenjena izključno zagotavljanju funkcije posameznega etažnega dela.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da slednjega tožencu v obravnavani zadevi ni uspelo dokazati. Toženec je svoj ugovor konkretiziral z navedbami, da je zaradi izdelave mansardnega stanovanja prišlo do povečanja vlage pod streho in s tem propadanja strešne kritine. Takšno dejstvo za odločitev o vtoževanem zahtevku glede na pojasnjeno ni relevantno. Streha je kot skupni del stavbe v funkciji vseh etažnih enot večstanovanjske stavbe in ne zgolj tiste, ki se nahaja v podstrešju. Upoštevajoč navedeno je kakršna koli dotrajanost, ki je posledica redne uporabe takó urejene večstanovanjske stavbe, posel rednega upravljanja, saj je v interesu vseh solastnikov, če ne povzroča pretirano velikih stroškov. Slednje je mogoče zaključiti tudi v obravnavanem primeru.

11. Tožnica je skušala nadomestiti toženčevo soglasje k zamenjavi strešne kritine z odločbo sodišča v nepravdnem postopku (kjer pa je bil njen predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot večinske solastnice zavržen), zato sodišče prve stopnje upoštevajoč tudi njeno izpovedbo življenjsko in razumno ni sledilo toženčevemu ugovoru, da ga tožnica ni seznanila z namero, da obnovi strešno kritino, in s predračuni za obnovo. Tega tudi sicer ni bila dolžna storiti. Toženec ni izkoristil možnosti, da se višini zahtevka upre s konkretiziranimi ugovori glede neprimernosti cene ali načina obnove. V pripombah na izvedeniško mnenje je sicer navedel, da je bila prejšnja kritina opečna, zamenjana pa je bila z jekleno, ki je dražja, toda takšne navedbe ni mogoče šteti kot dokazne graje, ki je dopustna tekom celega postopka, temveč kot trditev o dejstvih, glede katerih velja pravilo prekluzije. Ker toženec takšnega dejstva, ki sodi v njegovo spoznavno sfero, ni zatrdil do konca prvega naroka niti ni opravičil njegovega prepoznega navajanja, ga sodišče ne more upoštevati (286. člen ZPP).

12. Toženec v pritožbi sicer pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so bile navedbe in dokazni predlogi, podani na naroku 19. 6. 2012, prepozni. Sodišče je namreč po tem, ko se je na naroku 17. 1. 2012 že spustilo v razpravljanje s strankami o zahtevku po tožbi, prvi narok za glavno obravnavo preložilo na 19. 6. 2012. Četudi je to storilo (zgolj) iz razloga izvedbe dokaza z zaslišanjem strank ter seznanitve z odgovorom tožnice na navedbe toženca in predložitve izvedenskega mnenja, na katerega se je sklicevala tožnica (za kar je bil strankam določen sodni rok), je s takšnim ravnanjem (namesto z razpisom drugega naroka), ustvarilo procesni položaj, v katerem se je toženec upravičeno zanesel, da bo lahko dejstva navajal tudi na naroku 19. 6. 2012. 13. Takšna zmotna uporaba določbe 286. člena ZPP, zaradi katere je sodišče prve stopnje kršilo 7. in 212. člen ZPP, v obravnavanem primeru ni prerasla v bistveno kršitev postopka. Ni namreč mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je toženec vpogled v listinske dokaze, predložene na tem naroku, predlagal zaradi ugotavljanja, da je bila streha obnovljena že leta 1989 in da torej strešna kritina ni bila takó stara, da bi bila po pojasnilu izvedenke potrebna obnove zaradi dotrajanosti (takšno dejstvo naj bi zmanjševalo verjetnost trditev, da je bila kritina zamenjana zaradi redne dotrajanosti). Na zapisnik o naroku za glavno obravnavo 19. 6. 2012 (list. št. 38) je toženec namreč izrecno navedel, da predložena dokaza, tj. odgovor UE Ljubljana ter priglasitev del, „nista v neposredni zvezi s predmetno zadevo, ampak zgolj predložena sodišču zaradi lažjega razumevanja odnosov med strankama.“ Ker je sodišče v pravdi vezano na razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) - kar med drugim pomeni, da lahko ugotavlja zgolj tista dejstva, ki sta jih stranki zatrjevali - pri čemer okoliščine siceršnjih odnosov med pravdnima strankama kot solastnikoma za ta postopek niso relevantne, neizvedba zgoraj navedenih listinskih dokazov, na katere opozarja pritožnik, ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

14. Prav tako ni mogoče slediti očitku obstoja procesne kršitve, ker sodišče prve stopnje ni postavilo drugega izvedenca. V skladu z drugim odstavkom 254. člena ZPP mora sodišče to storiti v primeru, če je izvedeniško mnenje obremenjeno s pomanjkljivostmi, ki jih sodišče ne more odpraviti niti z ustnim zaslišanjem izvedenca. Takšnih pomanjkljivosti sodišče prve stopnje v pridobljenem izvedeniškem mnenju ni ugotovilo. Pritožbeno sodišče se s takšno oceno strinja. Toženec namreč svoje dokazne graje ni gradil na notranjih pomanjkljivostih ali nepopolnosti izvedeniškega mnenja, temveč na indičnih dejstvih, ki jih tekom postopka ni pravočasno zatrdil niti ni zaradi njihovega ugotavljanja predlagal dokazov. Na prvem naroku je sicer navedel, da „prilaga v dokaz tudi priglasitev del iz leta 1989, ki so se nanašala tudi na adaptacijo strehe, katero je sofinancirala pravna prednica tožene str. ga. K.M.“ (v pritožbi sicer navaja letnico 1989). Hkrati je pojasnil da so „današnji dokazi /.../ le še njihova dopolnitev (tj. trditev iz odgovora na tožbo in do tedaj v postopku; op. sodišča druge stopnje) pri čemer tako odgovor UE Ljubljana kakor tudi priglasitev del nista v neposredni zvezi s predmetno zadevo, ampak zgolj predložena sodišču zaradi lažjega razumevanja odnosov med strankama.“ Svojih trditev torej ni substanciral na način, kot je to storil v pripombah na izvedeniško mnenje in sedaj v pritožbi: namreč da je bila strešna kritina zamenjana že leta 1989, zaradi česar - upoštevajoč pojasnilo izvedenke o življenjski dobi kritine - do njene zamenjave s strani tožnice leta 2006 še ni mogla biti dotrajana.

15. Navedeno pojasnilo izvedenke tudi ni takšne narave, da bi se lahko toženec kljub dolžni skrbnosti šele na njegovi podlagi seznanil, kaj je za postopek pravno relevantno. Že na podlagi tožbenih trditev o dotrajanosti kritine zaradi poteka časa in dolžnega poznavanja prava bi moral vedeti, da je v konkretni zadevi relevantno, kdaj je bila kritina zadnjič zamenjana. Takšna dejstva tudi niso bila izven njegovega spoznavnega območja.

16. Toženec v pritožbi prav tako ne konkretizira, kako naj bi njegovo nesodelovanje pri ogledu stanovanja s strani izvedenke vplivalo na pravilnost izvedeniškega mnenja in posledično na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Mnenje izvedenke mu je bilo vročeno, kar pomeni, da se je z njim seznanil, nanj pa je imel tudi možnost dati pripombe (ga kritizirati in z njim polemizirati).(2) Nesodelovanje stranke pri izvedbi dokaza lahko sicer preraste v absolutno bistveno kršitev postopka, če izvedenec na ogledu ugotavlja dejstva takó, kot bi to počelo sodišče (tj. ko raziskovalni postopek izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem),(3) a v obravnavanem ne gre za tak primer.

17. Izvedenskemu mnenju, na katerem temelji izpodbijana odločitev, ni moč očitati pomanjkljivosti niti v povezavi z opozarjanjem toženca, da je izvedenec K., ki je za tožnico pripravil mnenje pred pravdo,(4) ugotovil, da je spodnja stran strešnika razpadala zaradi prekomerne vlage na podstrešju, ker hiša nima prezračevalnih odprtin v čelnih zidovih podstrešja. Kot že pojasnjeno, je bila streha kot skupni del v funkciji večstanovanjske stavbe, ki ima podstrešje preurejeno v mansardo. Posledično je njena obnova nujno v interesu vseh solastnikov, četudi nanjo nimajo neposrednega vpliva, kot ga ima lastnik mansardnega stanovanja.

18. Nazadnje je neutemeljen tudi očitek obstoja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčeve dokazne graje izvedeniškega mnenja. Ta kršitev (iz 14. točke) je namreč izrazito funkcionalne narave in je podana zgolj v primeru, ko odločbe zaradi pomanjkanja ali nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana sodba pa, nasprotno, vsebuje razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki jih je v pritožbenem postopku moč tudi preveriti. Opustitev opredelitve do izpostavljenih toženčevih pripomb na izvedensko mnenje bi lahko kvečjemu predstavljala kršitev njegove pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki pa v konkretni zadevi vseeno ne terja razveljavitve izpodbijane odločitve. Takšna dokazna graja je namreč (upoštevajoč pojasnjeno) neutemeljena, saj se sklicuje na okoliščine, ki za odločitev o zahtevku bodisi niso pravno relevantne bodisi predstavljajo dejstva, ki jih toženec tekom postopka ni pravočasno zatrdil. Navedeno pa je pritožbeno sodišče lahko pojasnilo tožencu sámo (ne da izpodbijano odločitev razveljavilo - 354. člen ZPP) in brez potrebe, da v ta namen razpiše obravnavo (347. člen ZPP).

19. Končno je neutemeljena tudi pritožbena graja odločitve o obrestih. Nasprotovanje zahtevku mora biti obrazloženo oziroma v zadostni meri konkretizirano, čemur toženčevo pavšalno zatrjevanje, da nasprotuje zahtevku v celoti, ne ustreza. Tožnica ima kot upnica pravico do zakonskih zamudnih obresti od prisojene glavnice od nastanka dolžniške zamude dalje (prvi odstavek 378. člena OZ). Toženec v pritožbi ne trdi, da bi bil takšen trenutek v izpodbijani sodbi napačno ugotovljen.

20. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijane odločbe ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

21. Glede na to, da toženec s pritožbo ni uspel, mora stroške v postopku s pritožbo kriti sam (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Sodišče druge stopnje tožnici ni priznalo stroškov z odgovorom na pritožbo, ker ti, upoštevajoč vsebino odgovora, za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (155. člen ZPP).

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 27. 2. 2014, opr. št. II Ips 228/2012, Gavella, N.: Stvarno pravo, Informator, Zagreb 1998, str. 503, in Juhart, M., in drugi: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 345. (2) Čeprav ima stranka pravico do seznanitve z izvedenčevimi postopki in z neposrednimi, konkretnimi, dejstvenimi izsledki teh postopkov, je treba upoštevati odsotnost splošnega pravila, da bi strankam morala biti zagotovljena sodelovanje pri vseh pogovorih in vpogled v vsa vprašanja in odgovore, na podlagi katerih izvedenec izdela izvid in mnenje. Tudi ni pomembno, na kakšen način je bila stranki zagotovljena možnost sodelovanja. Bistveno je, da je to možnost imela in da je lahko v dokaznem postopku svoje interese učinkovito varovala ne glede na to ali npr. neposredno ob ogledu, ki ga je pred izdelavo ekspertize opravil izvedenec, ali kasneje, ko sta ji bila vročena izvid in mnenje, ali ko je bil izvedenec zaslišan na obravnavi (Zobec, J., Pravdni postopek: zakon s komentarjem - 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 297 in 298).

(3) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 2. 2006, opr. št. II Ips 772/2005, in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 10. 2008, opr. št. II Cp 3693/2008. (4) Takšno mnenje je treba v obravnavani zadevi upoštevati kot del trditvene podlage in ne kot dokaz, ker je bilo pridobljeno pred pravdo, stranki pa nista bili soglasni, da se uporabi tudi za potrebe tega postopka. Primerjaj odločbe VS RS II Ips 278/2004, II Ips 748/2005, II Ips 200/2005 in II Ips 748/2005.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia