Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugovorne navedbe dolžnice o tem, da za izterjevani znesek ni prejela možnosti odloga ali plačila na obroke, da je za vsako terjatev možen izvensodni dogovor, ki ga lahko dolžnik sklene z upnikom, in da ima zaradi sinovih dolgov še nekaj drugih obveznosti, ki jih mesečno plačuje, in jih v primeru izvršbe ne bo več mogla plačevati, ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnica morebiti lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice (1. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe (2. točka izreka) in zavrglo predlog dolžnice za obročno odplačilo dolga (3. točka izreka).

2. Dolžnica pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da ni imela možnosti izvensodne poravnave in obročnega plačila dolga ter meni, da bi moral dolžnik prejeti vsaj opomin in možnost dogovornega odplačila dolga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da dolžnica v pritožbi ni navedla nobenih razlogov, s katerimi bi izpodbijala pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je vložila neobrazložen in s tem neutemeljen ugovor, da je njen predlog za odlog izvršbe neutemeljen in da ZIZ ne vsebuje določb, ki bi urejale obročno plačilo dolga. Zaradi navedenega se je sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi omejilo na preizkus izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

O pritožbi glede 1. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje

5. Pravna podlaga za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi je podana v določbah 53. člena in 61. člena ZIZ. V drugem odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V primeru, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi (izdan na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, za presojo obrazloženosti ugovora zadošča, da dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje (v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 9. 12. 1999, morajo to biti pravno pomembna dejstva, ki bi v morebitni pravdi, če bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka), in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ). Kolikor je ugovor dolžnika neobrazložen, sodišče prve stopnje ugovor zavrne (peti odstavek 62. člena ZIZ). Po stališču Ustavnega sodišča RS je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oz. trditvami (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 11. 1. 2007, št. Up-1130/05-10 in z dne 20. 5. 2008, št. Up-2216/06).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugovorne navedbe dolžnice o tem, da za izterjevani znesek ni prejela možnosti odloga ali plačila na obroke, da je za vsako terjatev možen izvensodni dogovor, ki ga lahko dolžnik sklene z upnikom, in da ima zaradi sinovih dolgov še nekaj drugih obveznosti, ki jih mesečno plačuje, in jih v primeru izvršbe ne bo več mogla plačevati (kar delno ponovno pritožbeno izpostavlja), ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnica morebiti lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.

7. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago, pravilno zaključilo, da je dolžnica zoper sklep o izvršbi vložila neobrazložen ugovor, zato ga je utemeljeno na podlagi petega odstavka 62. člena ZIZ zavrnilo.

O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje

8. Pravna podlaga za odločanje o odlogu izvršbe na predlog dolžnika je določena v prvem odstavku 71. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, pri čemer mora biti hkrati podan tudi eden od primerov, ki so našteti v 1. - 10. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZIZ sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat (drugi odstavek 71. člena ZIZ).

9. Dolžnica je v predlogu za odlog zatrjevala le, da ni imela možnosti odloga, zato je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju zgoraj navedene pravne podlage, pravilno zaključilo, da niso podani pogoji za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je dolžnica z vloženim ugovorom zoper sklep o izvršbi sicer izpolnila pogoj iz 6. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ, ni pa izkazala, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Prav tako ni izkazala posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog dolžnice na odlog izvršbe.

O pritožbi zoper 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje

11. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZIZ ne vsebuje določb, ki bi urejale oziroma predvidevale obročno plačilo dolga in ki bi sodišču dajala pooblastilo, da bi lahko ugodilo takšnemu predlogu dolžnika. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno dolžničin predlog za obročno odplačilo dolga zavrglo.

12. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.