Jedro

Na tem mestu sodišče pripominja, da je Finančna uprava (po uradni dolžnosti) izdala izpodbijano odločbo. Ta je temeljila na podatkih, ki jih je zbrala in posredovala Občina Domžale (404. člen ZDavP-2). Ti so torej ena od podlag za odmero nadomestila. Stranka jim lahko nasprotuje, presoja pa je v rokah Finančne uprave, ki mora spoštovati načelo proste presoje dokazov.

Ravno zadnje je tožeči stranki spodletelo. V svoji pritožbi je zapisala, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati za katero nepremičnino gre. Finančna uprava je nato opredelila stavbno zemljišče in podatke za izračun nadomestila. Na njen poziv z dne 13. 1. 2021, da se o tem izjasni, se tožeča stranka ni odzvala. Finančni upravi tako ni preostalo drugega, kot da se opre na podatke Občine Domžale, kot so izhajali iz uradnih evidenc, Zemljiške knjige in Registra nepremičnin.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Finančna uprava) je tožeči stranki odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020 v višini 395,85 EUR. Nanašalo se je na poslovni objekt ..., v Domžalah.

2. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in spremenilo izrek odločbe. Vanj je zapisalo solastniški delež tožeče stranke (43/2500).

**Navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožeča stranka je opisani odločitvi oporekala. Pojasnila je, da Finančna uprava ni uporabila točnih podatkov o lastništvu nepremičnine. Etažna lastnina na stavbi ni bila vzpostavljena, lastnica objekta pa je gospodarska družba A., d.o.o., Ljubljana. Pri odmeri davka od premoženja je Ministrstvo to pravilno ugotovilo in postopek ustavilo.

4. V odgovoru na tožbo je tožena stranka opozorila, da so tožbene navedbe nove. Poudarila je, da je bila tožeča stranka dne 8. 6. 2020 lastnica 43/2500 stavbe z identifikacijskim znakom ... Drugačnih informacij ni posredovala, zato je Finančna uprava sledila uradnim evidencam. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je bilo odmerjeno za 43/2500 poslovne površine; ta je obsegala 104,39 m².

**Dokazni postopek**

5. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

6. Tožeča stranka je v tožbi prvič trdila, da ni več solastnica stavbe na naslovu ..., Domžale. Izročila je Sklep Ministrstva številka DT 4221-3493/2020-3 z dne 10. 12. 2020 (v nadaljevanju: Sklep; priloga A2).

7. Omenjene navedbe sodišče ni vzelo v obzir. Izostali so upravičeni razlogi, čemu ni to pojasnila že pred izdajo izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).2 Enako velja za listino. Poleg tega je ta nastala po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).3

8. Prebralo pa je preostalo listino (priloga A1) in upravni spis številka 4224-11315/2020. Drugih dokaznih predlogov stranki nista imeli.

**Materialno pravo**

9. Davčni organ izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina (404. člen Zakona o davčnem postopku; v nadaljevanju: ZDavP-24).

10. Zakon o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ5) ureja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. To se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem (drugi odstavek 58. člena ZSZ). Področje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, opredeli občinski svet (tretji odstavek 58. člena ZSZ).

11. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek 60. člena ZSZ). Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (četrti odstavek 60. člena ZSZ).6

12. Občinska skupščina določi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje in za določanje nadomestila, ki ga sklenejo občine, pri čemer upoštevajo zlasti: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti, napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave; lega, namembnost in smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih; merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (61. člen ZSZ).

13. Plačati ga mora neposredni uporabnik zemljišča (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik; prvi odstavek 62. člena ZSZ). Določi ga občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke (drugi odstavek 62. člena ZSZ).

**K izreku**

14. Tožba ni utemeljena.

15. Finančna uprava je tožeči stranki za leto 2020 odmerila nadomestilo v znesku 395,85 EUR za uporabo stavbnega zemljišča na naslovu ..., Domžale. Zoper to odločbo se je tožeča stranka pritožila. Ministrstvo jo je spremenilo in zapisalo identifikacijski znak objekta (...) ter njen solastniški delež (43/2500).

16. Občinski svet Občine Domžale je 29. 5. 2002 sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale (v nadaljevanju: Odlok7). Ta predpisuje območja, kjer se plačuje nadomestilo (2. člen Odloka), merila (kriterije) za višino nadomestila8 (4. člen Odloka) in njegov izračun (IV. poglavje Odloka).

17. Eno od meril oziroma kriterijev za določitev višine nadomestila je lega in namembnost stavbnega zemljišča (4. člen Odloka). Slednja se deli v več skupin; v skupino D spadajo poslovne dejavnosti (prvi odstavek 6. člena Odloka). Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča (lastnik, najemnik, zakupnik ali drug posestnik). Če ga ni mogoče določiti, je nadomestilo dolžan poravnati lastnik zemljišča (9. člen Odloka).

18. Višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se izračuna po naslednji formuli: Nadomestilo = vsota števila točk za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča, števila točk za namembnost in lego stavbnega zemljišča ter števila točk za izjemno ugodnost lokacije stavbnega zemljišča, pomnožena s stanovanjsko oziroma poslovno površino v m² in vrednostjo točke za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče (prvi odstavek 1o. člena Odloka). Pri tem se uporabijo uradni podatki in evidence (prvi odstavek 13. člena Odloka).

19. Na dan izdaje izpodbijane odločbe, 8. 6. 2020, so uradne evidence vsebovale naslednje podatke. Tožeča stranka je bila solastnica nepremičnine na naslovu ..., Domžale in sicer v 43/2500 deležu. To je vidno iz Zgodovinskega izpisa iz Zemljiške knjige.9 Iz te izhaja tudi, da je bila njena lastninska pravica izbrisana 29. 3. 2021. Po Registru nepremičnin je imel objekt 6.068,90 m² poslovnih prostorov (prvi odstavek 96. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin; v nadaljevanju: ZEN10).11

20. Teh podatkov tožeča stranka v postopku odmere nadomestila ni zanikala. Kot rečeno, je šele v tožbi omenila prenehanje solastništva; za to povsem splošno navedbo pa je ponudila le po izdaji izpodbijane odločbe oblikovan Sklep. Sodišče zato njeni navedbi ni sledilo (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

21. Na tem mestu sodišče pripominja, da je Finančna uprava (po uradni dolžnosti) izdala izpodbijano odločbo. Ta je temeljila na podatkih, ki jih je zbrala in posredovala Občina Domžale (404. člen ZDavP-2).12 Ti so torej ena od podlag za odmero nadomestila. Stranka jim lahko nasprotuje, presoja pa je v rokah Finančne uprave, ki mora spoštovati načelo proste presoje dokazov.13

22. Ravno zadnje je tožeči stranki spodletelo. V svoji pritožbi je zapisala, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati za katero nepremičnino gre. Finančna uprava je nato opredelila stavbno zemljišče in podatke za izračun nadomestila. Na njen poziv z dne 13. 1. 2021, da se o tem izjasni, se tožeča stranka ni odzvala. Finančni upravi tako ni preostalo drugega, kot da se opre na podatke Občine Domžale, kot so izhajali iz uradnih evidenc, Zemljiške knjige in Registra nepremičnin. Po zgoraj danem matematičnem izrazu je zato osnovano izračunala nadomestilo za stavbno zemljišče tožeče stranke.

23. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 3 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 117/2006 z dne 16. 11. 2006, 125/2008 z dne 20. 12. 2008, 110/2009 z dne 30. 12. 2009, 1/2010 z dne 8. 1. 2010, 43/2010 z dne 31. 5. 2010, 97/2010 z dne 3. 12. 2010, 24/2012 z dne 30. 3. 2012, 32/2012 z dne 4. 5. 2012, 94/2012 z dne 10. 12. 2012, 11172013 z dne 27. 12. 2013, 90/2014 z dne 15. 12. 2014, 91/2015 z dne 30. 11. 2015, 63/2016 z dne 7. 10. 2016, 69/2017 z dne 8. 12. 2017, 36/2019 z dne 7. 6. 2019, 66/2019 z dne 5. 11. 2019. 5 Objavljen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, številke: 18/1984 z dne 14. 6. 1984, 32/1985 z dne 30. 9. 1985, 33/1989 z dne 11. 10. 1989 in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 44/1997 z dne 24. 7. 1997 ter odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-105/91-18 z dne 23. 4. 1992. 6 Enako pravilo je mogoče zaslediti v tretjem odstavku 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale. 7 Objavljen v Domžalskem vestniku, številke: 9/2002 z dne 20. 6. 2002, 7/2003 z dne 11. 7. 2003, 12/2003 z dne 17. 12. 2003, 15/2004 z dne 22. 11. 2004. 8 Osnovni kriteriji so sicer predpisani že v 61. členu ZSZ. 9 Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi). 10 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 47/2006 z dne 9. 5. 2006, 7/2018 z dne 7. 2. 2018, 33/2018 z dne 22. 5. 2019 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-464/06-13 z dne 5. 7. 2007 in U-I-98/11-17 z dne 26. 9. 2012. 11 Po prvem odstavku 96. člena ZEN je register nepremičnin večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Vodi in vzdržuje ga Geodetska uprava Republike Slovenije (3. člen ZEN). 12 Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020, 21. točka. 13 Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020, 23. točka in sklep I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020, 9. točka.