Jedro

Kaznivo dejanje tatvine je dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Zadošča, da je stvar izločena od drugih stvari, saj ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožeča stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zaradi česar ji delovno razmerje 16. 1. 2009 ni prenehalo. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Ugotovilo je, da je bila tožnica, in ne njena hčerka, tista, ki je 24. 12. 2008 v poslovalnici S. P. odtujila blago v vrednosti 8,32 EUR, pri čemer jo je zalotil varnostnik. Tožnica je bila zaposlena v S., poskusila je odtujiti blago, kar ji je bilo preprečeno. Njeno ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja in pomeni kršitev 8. člena pogodbe o zaposlitvi, drugega odstavka 20. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in 35. člena ZDR. Zato ji je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti. Kaznivo dejanje je ostalo pri poskusu, ker ga je preprečil varnostnik. Ne tožena stranka v odpovedi ne sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe nista navedla, za katero kaznivo dejanje naj bi šlo. Glede na opis očitane kršitve v odpovedi, pa gre za poskus kaznivega dejanja po drugem odstavku 204. člena KZ-1, to je majhne tatvine. Poskus majhne tatvine pa ni določen kot kaznivo dejanje, zato tudi ni mogoče ugotavljati njegovih znakov. Sklicuje se tudi na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 234/2008 z dne 10. 5. 2010. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožnica ni nikjer v pritožbi uveljavljala pritožbenega razloga, na podlagi katerega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi. Nikjer ni navedla, da je njeno dejanje ostalo pri poskusu. Odločitve v zadevi VIII Ips 234/2008 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Tožena stranka je v odpovedi ugotovila, da ima kršitev, ki se očita tožnici, znake kaznivega dejanja male tatvine, vendar je zaradi nepoznavanja kazenskega prava zamenjeval med poskusom in dokončanim kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje je bilo dokončano, dejstvo, da je varnostnik tožnico pri tem zalotil in jo zaustavil na izhodu iz trgovine, je povsem irelevantno.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Tožena stranka sicer navede kot revizijski razlog po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZPP tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar ne navede, za katero od bistvenih kršitev naj bi šlo in tega tudi iz revizijskih navedb ni mogoče ugotoviti. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev znake kaznivega dejanja. V reviziji je sporno le, ali je imelo ravnanje tožnice znake kaznivega dejanja oziroma, ali je sploh šlo za kaznivo dejanje.

9. Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je s svojim naklepnim dejanjem poskusila odtujiti blago v njeni lasti in si na tak način protipravno pridobiti premoženjsko korist v vrednosti 8,32 EUR, kar predstavlja hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima tudi vse znake kaznivega dejanja. Za katero konkretno kaznivo dejanje naj bi šlo, tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla, glede na opis očitane kršitve v odpovedi, ki je predmet sodne presoje in na katerega je sodišče tudi vezano, pa je pravilna pravna kvalifikacija sodišča prve stopnje, in sicer, da je tožena stranka tožnici očitala kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1. Delodajalcu ni treba kazenskopravno kvalificirati kaznivega dejanja. Zadošča, če navede okoliščine, ki utemeljujejo znake kaznivega dejanja. Tudi če delodajalec ne navede izrecno člena Kazenskega zakonika, ali tudi če navede napačnega, sodišče lahko na podlagi opisa kršitve presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja in katerega.

10. Kaznivo dejanje tatvine stori, kdor vzame komu tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti. Če gre za majhno vrednost ukradene stvari, pa je kaznivo dejanje podano, če je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti. Odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če ima ravnanje delavca vse znake očitanega kaznivega dejanja. Ni dvoma, da je bilo blago najdeno v torbici tožnice, tuja premična stvar in da je šlo za protipravno jemanje brez dovoljenja in vednosti lastnika. Ker blago ni bilo predloženo na blagajni, je izkazan tudi prilastitveni namen. Ostaja torej le še vprašanje izvršitve oziroma dokončanja kaznivega dejanja ("kdor vzame ..."). Revizija vztraja, da je dejanje bilo dokončano in ni šlo le za poskus. Izvršitev kot znak kaznivega dejanja je v primeru tatvine odvzem stvari. V skladu z aprehenzijsko teorijo kazenskega prava je kaznivo dejanje tatvine dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Zadošča, da je stvar izločena od drugih stvari, saj ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila (glej sodbo VIII Ips 479/2007 z dne 24. 3. 2009). S tem, ko jo je tožnica vzela blago in ga dala v torbico, ga je dobila v svojo posest, pa čeprav le za kratek čas, ker jo je potem pri izhodu iz trgovine zalotil varnostnik. Dejanje je bilo izvršeno, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja po drugem odstavku 211. člena KZ, pravilen.

11. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki ne more biti predmet revizijske presoje) sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).