Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba III U 230/2020-7

ECLI:SI:UPRS:2024:III.U.230.2020.7 Upravni oddelek

pacientove pravice kršitev pacientovih pravic subsidiarna uporaba določb zup nepopolna vloga poziv k dopolnitvi vloge
Upravno sodišče
28. februar 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.

13.Tožena stranka je vlogo tožnice za drugo obravnavo namesto tega vročila UKC A. z dopisom z dne 17. 9. 2020 in ga pozvala, naj na zahtevo tožnice odgovori. To pomeni, da je ravnala tako, kot da je tožničina vloga popolna in jasna. Enak zaključek potrjuje tudi to, da je tožena stranka razpisala pripravljalni narok. Po drugem odstavku 69. člena ZPacP se namreč pripravljalni narok razpiše šele po tem, ko Komisija ugotovi, da je vloga za drugo obravnavo popolna. Iz zapisnika o pripravljalnem naroku ne izhaja, da bi predsednica Komisije tožnico na naroku opozorila na to, da je njena vloga nejasna in da naj bi ji večkrat ustno predlagala, naj svojo zahtevo specificira v smislu dogodka, ki se je obravnaval v okviru prve ustne obravnave, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu. V zapisniku je navedeno le, da je bil strankam pojasnjen namen pripravljalnega naroka (kakšen je bil ta namen iz zapisnika ne izhaja), da je tožnica predstavila svoja stališča in zahtevek in da je predstavnik UKC A. takemu zahtevku nasprotoval, Komisijo pa opozoril, da je vloga tožnice nepopolna in mestoma tudi nerazumljiva ter zato predlagal, naj jo Komisija zavrže. Sodišče sicer ne more izključiti možnosti, da je predsednica Komisije tožnico ustno pozvala k razjasnitvi in dopolnitvi vloge za drugo obravnavo, vendar pa to iz zapisnika o pripravljalnem naroku ne izhaja. Četudi je do tega prišlo, pa tožnici ni bil dan zakonski rok osmih dni za odpravo pomanjkljivosti vloge, niti s tem ni bila seznanjena na način, kot to zahteva prvi odstavek 69. člena ZPacP, kar pa pomeni, da zakonsko določeni pogoji za zavrženje tožničine vloge niso bili izpolnjeni.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, št. 021-54/2020-9 z dne 16. 10. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

14.Če je torej Komisija vlogo tožnice za drugo obravnavo štela za nerazumljivo in s tem nesposobno za obravnavo, bi morala tožnico v skladu z določbo 69. člena ZPacP pisno pozvati k njeni izjasnitvi oziroma odpravi pomanjkljivosti, kot je to pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve. Če bi tožnica ravnala v skladu s tako zahtevo Komisije ter vlogo za drugo obravnavo ustrezno dopolnila oziroma popravila, bi šele takrat Komisija lahko njeno vlogo vročila UKC A. ter v zadevi razpisala pripravljalni narok; če tožnica pomanjkljivosti po takem pozivu ne bi odpravila, pa bi šele po izteku roka za popravo in dopolnitev vloge lahko izdala sklep, da se tožničina vloga kot nejasna zavrže. Ker pa Komisija ni ravnala na tak način, pač pa tožničino vlogo za drugo obravnavo vročila UKC A. in v zadevi razpisala pripravljalni narok, šele nato pa tožničino vlogo zavrgla, ne da bi ji dala možnost, da bi vlogo popravila oziroma dopolnila v zakonsko določenem roku, je ravnala v nasprotju z določbami ZPacP. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožnico pisno pozvati k dopolnitvi oziroma popravi njene vloge za drugo obravnavo, kot to določa 69. člen ZPacP, nato pa, če bo vloga še vedno nesposobna za obravnavo, to vlogo zavreči, če pa jo bo tožnica ustrezno dopolnila in popravila, pa izpeljati nadaljnji postopek obravnave kot ga določa ZPacP.

Obrazložitev

1.Tožnica je pri predstojniku Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra A. vložila pritožbo, ki jo je ta 18. 5. 2020 odstopil v reševanje Uradu za pritožbe Univerzitetnega kliničnega centra A. (v nadaljevanju UKC A.). Pritožbo je vložila zaradi domnevno neustrezne zdravstvene obravnave na Kirurški kliniki, Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo. Navajala je, da je izvid z dne 12. 12. 2019 napisan narobe, da ji zdravniki niso pozdravili glavobola, ki ga ima že od leta 2014, niti ji niso pozdravili težav s križem, da se A. A. dogovarja z njeno nadrejeno v službi, da so vsi izvidi napisani narobe ter da se zaradi tega ves čas pritožuje. Predlagala je, naj zadevo reši A. A. ali kakšen drug nevrokirurg.

15.Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

2.Urad za pritožbe UKC A. je 2. 6. 2020 v zadevi opravil ustno obravnavo prve tožničine zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic. V zapisniku je navedel, da je postopek zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic posebna oblika alternativnega reševanja sporov, katerega namen je sklenitev dogovora o rešitvi spora med pristojno osebo in vlagateljem. Ustne obravnave sta se poleg tožnice udeležila še B. B., kot pristojna oseba za obravnavo prvih zahtev, in C. C., strokovna sodelavka Urada za pritožbe UKC A. Dogovor o rešitvi spora med tožnico in izvajalcem zdravstvenih storitev ni bil sklenjen, tožnica pa je bila poučena, da lahko vloži zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju Komisija ali tožena stranka), kar je tožnica z vlogo z dne 15. 6. 2020 tudi storila. V zahtevi za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic (naslovljeni kot pritožba) je tožnica navajala, da se pritožuje zaradi obravnave A. A., predhodno pa da je imela napačne izvide že iz bolnišnice v B. in v C. Tudi izvidi na UKC A. so bili vsi narobe in zato ves čas piše pritožbe. Nekateri zdravniki jo psihično obremenjujejo. Njena direktorica kliče specialiste v Ljubljano, informacije pa ji daje splošna zdravnica. Zdravstvene težave so se ji pričele v letu 2014 zaradi mobinga in preobremenitev v službi. Tožnica je zahtevo za drugo obravnavo dodatno dopolnila z izvidi, ki jih je poslala predsednici tožene stranke.

3.Tožena stranka je v zadevi razpisala pripravljalni narok, ki ga je vodila predsednica Komisije, udeležila pa sta se ga tožnica in B. B. kot predstavnik izvajalca UKC A. Iz zapisnika o pripravljalnem naroku izhaja, da je tožnica na naroku predstavila svoje zdravstveno stanje in podala predlog poravnave, in sicer, da bi jo pregledal predstojnik nevrokirurgije D. D., ki bi pregledal tudi njene izvide magnetne resonance. Predstavnik izvajalca se s takim predlogom poravnave ni strinjal in navedel, da je predlagani pregled mogoč z ustrezno napotnico. Tožnica je vztrajala pri svoji zahtevi in navajala, da je bilo pri njenem zdravljenju več nepravilnosti, njena osebna zdravnica pa je tudi ni več hotela napotiti k nevrokirurgu. Predlagala je, naj se zato postopek pred toženo stranko nadaljuje. Predstavnik UKC A. je toženo stranko opozoril, da je tožničina vloga nepopolna in da je tudi mestoma nerazumljiva, saj iz nje ni mogoče razbrati kršitve in tudi ne zahteve. Predlagal je, naj jo tožena stranka zato kot nepopolno zavrže.

Prvi odstavek 67. člena ZUP določa: "Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu."

4.Tožena stranka je po izvedenem pripravljalnem naroku dne 16. 10. 2020 izdala sklep, št. 021-54/2020-9 (v nadaljevanju izpodbijani sklep). S tem aktom je ugotovila, da je druga zahteva tožnice kljub dopolnitvi in opravljenem pripravljalnem naroku ter večkratnem ustnem pozivu za opredelitev domnevne kršitve še vedno nepopolna v tolikšni meri, da se je ne da obravnavati in da se jo zato zavrže (1. točka izreka), vsaka stranka pa trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka).

5.V obrazložitvi tožena stranka pojasnjuje, da je pregledala celotno dokumentacijo, ki ji je bila posredovana, vendar pa iz nje ni mogla točno razbrati, kaj je domnevna kršitev, zaradi katere je tožnica vložila zahtevo za drugo obravnavo. Predloženi izvidi se namreč nanašajo na vrsto pregledov in preiskav od leta 2015 dalje, tožnica pa ni pojasnila, na kakšen način naj bi tožena stranka ugotovila, da je bil izvid z dne 12. 12. 2019 napisan napačno. Tožena stranka je tožnico povabila na pripravljalni narok z namenom, da bi se razčistilo pravno in dejansko stanje zadeve, vendar pa tožnica, kljub večkratnemu predlogu predsednice Komisije, naj specificira svojo zahtevo v smislu dogodka, ki se je obravnaval v okviru prve ustne obravnave, tega ni znala ali zmogla storiti. Ker nadaljnja obravnava nepopolne oziroma nerazumljive zahteve, iz katere ne izhaja, kaj tožnica sploh zahteva, ni mogoča, je predsednica Komisije sprejela sklep, da se tožničina zahteva v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) zavrže.

Zveza:

6.Tožnica je zoper odločitev tožene stranke vložila tožbo v upravnem sporu, saj se z izvidom E. E. ne strinja, že od leta 2016 dalje pa so narobe vsi izvidi nevrokirurga A. A. Težave so se ji pričele v letu 2015 v bolnišnici v C., ko se je znašla na bolnišnici zaradi mobinga in izgorelosti v službi. Imela je hude težave s hrbtenico, vendar pa je njena šefica klicala ortopeda, češ da je simulantka. V bolnišnico so medicinske sestre klicale tudi njene sodelavke in tako so nastale težave, ki jih ima še danes. Z njeno šefico je imel dogovore tudi A. A., tako da so izvidi napisani narobe. Posledično je bila napačno zdravljena. Vse izvide je poslala tudi predsednici Komisije.

7.Ker so iz službe klicali zdravnike, so tudi iz invalidske komisije v Kopru klicali zdravnike v UKC A., da naj njeni izvidi ostanejo napačni. Že leta 2014 bi jo morali poslati na rehabilitacijo v URI Soča, vendar pa so obrazec za fibromialgijo v bolnišnici v Izoli izgubili, pa tudi izvidi so bili lažni. Psihiatrinja v UKC A. jo je zdravila na napačen način. Pisala je, da ni bilo mobinga in stvari so se zakomplicirale. Že šest let ima težave z glavoboli, ki jih zdravniki niso pozdravili, pač pa so ji le pisali lažne diagnoze. Večkrat je opozorila, da gre za ponarejanje izvidov, kar je kaznivo dejanje. V zadnjem izvidu F. F. z dne 19. 2. 2020 so vse preiskave lažne. Zaradi hudih vrtoglavic in bolečin po desni strani glave je opravila MR, ki pa ni pokazal ničesar. Prepričana je, da je bil posnetek odčitan nepravilno. Zahteva, da sodišče pregleda njene izvide, postopke zdravljenja in verodostojnost izvidov.

Zakon o pacientovih pravicah (2008) - ZPacP - člen 69, 70 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67

8.Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

9.Tožba je utemeljena.

Pridruženi dokumenti:*

10.Med strankama ni sporno, da je tožnica pri predstojniku Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC A. vložila pritožbo zaradi domnevno neustrezne zdravstvene obravnave na Kirurški kliniki, Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo, ki jo je ta 18. 5. 2020 odstopil v reševanje Uradu za pritožbe UKC A. Tožničina pritožba je bila pri tem uradu obravnavana kot prva zahteva za varstvo pacientovih pravic, skladno s tem pa je bila razpisana ustna obravnava. Namen obravnave je bil doseči dogovor o rešitvi spora med tožnico in UKC A., vendar pa stranki takega dogovora nista dosegli. Tožnica je nato pri Komisiji vložila zahtevo za drugo obravnavo, ki jo je naslovila kot pritožbo, predsednica Komisije pa je njeno zahtevo vročila UKC A. in v zadevi določila pripravljalni narok, ki se je opravil dne 13. 10. 2020. Po izvedenem pripravljalnem naroku je predsednica Komisije vlogo tožnice za drugo obravnavo z izpodbijanim sklepom kot nerazumljivo zavrgla. Tožnica v laični tožbi taki odločitvi oporeka in sodišču predlaga, naj pregleda in preveri njene izvide - torej smiselno predlaga, naj sodišče spremeni odločitev tožene stranke ter ugotovi, da so ji bile kršene pacientove pravice v postopku več zdravstvenih obravnav.

11.Po določbi 65. člena ZPacP se v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic pred Komisijo subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Sodišče ugotavlja, da postopek z vlogami za drugo obravnavo, ki jih Komisija šteje za nejasne ali nepopolne, urejajo določbe ZPacP, in sicer na enak način, kot ravnanje z nepopolnimi in nejasnimi vlogami ureja ZUP (s to razliko, da je rok za popravo in dopolnitev vloge po določbah ZUP (5 dni) krajši od roka, ki ga določa ZPacP (8 dni)).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

12.Če predsednik Komisije ugotovi, da je druga zahteva nerazumljiva ali nepopolna, pozove pacienta, da drugo zahtevo v osmih dneh dopolni ali popravi. Če pacient druge zahteve v roku ne dopolni ali nepravilnosti ne odpravi, ali če je zahteva anonimna ali prepozna, predsednik Komisije s sklepom drugo zahtevo zavrže (prvi odstavek 69. člena ZPacP). Predsednik Komisije v 15 dneh od prejema popolne druge zahteve: (-) s sklepom drugo zahtevo zavrže, če pacient predhodno ni vložil prve zahteve ali če o zadevi teče sodni ali upravni postopek; (-) zadevo odstopi pristojnemu organu, če reševanje druge zahteve ni v pristojnosti Komisije, in o tem obvesti pacienta; ali (-) zadevo vzame v obravnavo in skliče pripravljalni narok (drugi odstavek 69. člena ZPacP). Na pripravljalnem naroku član Komisije z udeleženci razpravlja o dejanskih in pravnih vidikih druge zahteve in se, upoštevaje naravo kršitve, dogovori za eno od naslednjih možnosti: (-) takojšnjo sklenitev poravnave; (-) soglasje za pričetek postopka mediacije; (-) postopek obravnave druge zahteve v senatni obravnavi (prvi odstavek 70. člena ZPacP).

13.Po pregledu listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z določbami 69. in 70. člena ZPacP. Tožena stranka v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je tožničina vloga za drugo obravnavo nejasna, saj iz nje ni mogoče razbrati, kaj točno je domnevna kršitev, zaradi katere je vložila to zahtevo, niti s katerimi argumenti izkazuje, da so bili njeni izvidi (tudi izvid z dne 12. 12. 2019) lažni oziroma narobe napisani in niti kaj zahteva. Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi. Pri tem bi ji morala pojasniti ne le, da je vloga nerazumljiva oziroma nejasna, pač pa tudi pojasniti zakaj šteje, da gre za tako vlogo in v čem je vloga nejasna oziroma nerazumljiva. Pojasniti bi ji tudi morala, na kakšen način lahko odpravi pomanjkljivosti vloge ter jo opozoriti, da bo, če tega ne bo storila, njeno vlogo kot nejasno zavrgla.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia