Jedro

Delavec, ki opravlja delo na delovnem mestu in ima višjo izobrazbo, kot se za to delovno mesto zahteva, ali je višjo izobrazbo pridobil v času opravljanja tega dela (oz. se mu višja izobrazba interno prizna), zgolj na tej podlagi nima pravice zahtevati razporeditve na višje vrednoteno delovno mesto ali tega, da bi se zaradi pridobljene višje izobrazbe delovno mesto, na katerem opravlja delo, uvrstilo v višji tarifni razred.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevke tožnic za razveljavitev sklepov o razvrstitvi tožnic v tarifni razred in o tem, da se jih razvrsti v tarifni razred VI/4 ter, da jim je tožena stranka dolžna plačati razliko v neto plači, izračunano od mesečnih bruto zneskov in datumov zapadlosti, kot izhajajo iz sodbe, od teh zneskov pa za vsako tožnico posebej plačati zakonite prispevke in davke, v 8 dneh. Sodišče je odločilo tudi, da so tožnice dolžne svoje stroške trpeti same, toženi stranki pa so dolžne povrniti stroške taks v višini 15.750,00 SIT, oz. vsaka po 562,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožujejo tožnice, ki uveljavljajo pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da njihovemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče naj bi v razlogih sodbe spregledalo odločilno okoliščino, da je bila v letu 1987, po uveljavitvi usmerjenega izobraževanja, sprejeta odločitev, da je treba izobraževanje medicinskih sester - babic zaradi zahtevnosti poklica dvigniti na višjo raven, zaradi česar je bila ukinjena srednja šola za babice, obenem pa je bilo predvideno izobraževanje na Višji šoli za zdravstvene delavce, s specializacijo za medicinsko sestro - babico. Zaradi pomanjkanja višjih medicinskih sester so bile leta 1991 kadrovske razmere zaostrene in je Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo oz. pristojno ministrstvo v več okrožnicah zaradi nemotenega dela dovolilo izjemno reševanje kadrovskih zadev na področju zdravstvene nege na porodniških oddelkih in v skladu z 96. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS št. 9/92) sprejelo odločitev, da nadaljujejo z delom višje medicinske sestre, ki imajo 10 ali več let delovne dobe na področju porodniške zdravstvene nege, babice - medicinske sestre, ki imajo 10 ali več let delovne dobe na področju porodniške zdravstvene nege in so si v tem času pridobile višjo stopnjo strokovne izobrazbe in poklic višje medicinske sestre, vse ostale babice - medicinske sestre, ki opravljajo porodniško zdravstveno nego in so opravile intenzivno strokovno izpopolnjevanje na Univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani, oz. imajo 30 in več let delovne dobe, pa smejo izjemoma nadaljevati delo babice - medicinske sestre v porodnem bloku. V skladu s temi okrožnicami so tožnice v letu 1990 ali 1991 uspešno opravile predpisano strokovno izpopolnjevanje, za kar so prejele tudi ustrezna potrdila. Iz teh izhaja, da so uspešno opravile predpisano izpopolnjevanje ter da lahko v skladu s 145. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in v skladu z navodilom Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo z dne 22.2.1991 opravljajo dela in naloge VI. stopnje na področju varstva nosečnic in porodniške zdravstvene nege. Ker so tožnice usposobljene za opravljanje del in nalog VI. stopnje na področju varstva nosečnic, imajo pravico tudi do ustreznega plačila in ustrezne razporeditve, ne glede na šolsko izobrazbo.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet spora v konkretni zadevi je razvrstitev tožnic v tarifne razrede. Tožena stranka je tožnicam decembra 1991 predložila v podpis pogodbe o zaposlitvi, s katerimi so razporejene na delovno mesto zdravstvenega tehnika I v porodnem bloku, obenem pa jim je predložila tudi sklepe o razvrstitvi v tarifni razred V/1. Tožnice se ne strinjajo s takšno razvrstitvijo in glede na domnevno napačno razvrstitev zahtevajo tudi izplačilo razlike plače za sporno obdobje v letu 1992. Podlaga za razvrščanje delavcev v tarifne razrede (čeprav bi bila strokovno pravilna opredelitev, da se razvrščajo v tarifne razrede delovna mesta in ne delavci) je podana v KP za negospodarske dejavnosti RS (Ur.l. RS št. 18/91), ki v 34. čl. določa, da prvo razvrščanje delavcev v tarifne razrede po tej KP opravi direktor v skladu z elementi iz prejšnjega člena, v soglasju z organom upravljanja. Že zaposlenega delavca se razvrsti v tarifni razred, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe za določen poklic, ki se zahteva kot poseben pogoj za delovno mesto, na katerega je delavec razporejen, razen v primerih, ko je stopnja izobrazbe za posamezno delovno mesto določena z zakonom. S tem razvrščanjem delavcu ni mogoče zmanjšati dosedanje plače. Isti člen še predvideva, da v primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže. Podobno določbo vsebuje tudi v času spornega razmerja veljavna KP za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (Ur.l. RS št. 26/91) o tem, da prvo razvrščanje delavcev po posamezni zahtevnosti v skupino opravi direktor ali ustrezna strokovna služba v soglasju z organom upravljanja, s tem razvrščanjem pa se delavcu ne sme zmanjšati osebnega dohodka. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže (63. čl. navedene KP). V prilogi k 62. čl. iste KP je določeno, da se v dejavnosti zdravstva zdravstveni tehniki razvrstijo v tarifni razred V/1, višje medicinske sestre pa v razred VI/3 oz. višje medicinske sestre z specializacijo v razred VI/4. Tožena stranka je v svojem pravilniku o delovnih razmerjih, osebnih dohodkih, nadomestilih osebnih dohodkov, drugih osebnih prejemkih in stroških določila, da se delavci razvrstijo v tarifne razrede na podlagi obstoječih razporeditev na delovna mesta v prilogi 1 tega pravilnika. Iz priloge pravilnika izhaja, da so zdravstveni tehniki v porodnem bloku razvrščeni v tarifni razred V/1. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi se tožnicam zaradi razvrstitve njihovega delovnega mesta znižala plača, ali da bi bile razporejene na drugo delovno mesto, na katerem so bile pred tem, tožnice pa tudi niso zahtevale razporeditve na drugo delovno mesto, temveč so ugovarjale le odločbam o njihovi razvrstitvi v tarifni razred.

Glede na navedene določbe kolektivnih pogodb in to, da so bile delavke na posameznih delovnih mestih razvrščene v tarifne razrede v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih, osebnih dohodkih, ... tožene stranke, bi tožnice s sporom glede razveljavitve odločb o njihovi razvrstitvi v tarifne razrede lahko uspele le v primeru, če bi se ugotovilo, da so individualne odločbe o razvrstitvi v nasprotju s splošnim aktom, t.j. pravilnikom o delovnih razmerjih. Tega ni bilo mogoče ugotoviti, pravilnik pa je usklajen s KP za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Že glede na to ni mogoče ugoditi zahtevkom tožnic, ki so bile razporejene na delovno mesto zdravstvenega tehnika v porodnem bloku.

Spor v konkretni zadevi se nanaša le na razvrstitev tožnic v tarifne razrede, ne pa na razporeditev, ali plačilo po dejanskem delu, saj tožnice niso zahtevale razporeditve na višje vrednoteno delovno mesto ali plačila po delu. Delavec, ki opravlja delo na nekem delovnem mestu in ima višjo izobrazbo, kot se zahteva za to delovno mesto, ali višjo izobrazbo pridobi v času opravljanja tega dela (oz. se mu višja izobrazba interno prizna), zgolj na tej podlagi tudi nima pravice zahtevati razporeditve na višje vrednoteno delovno mesto, ali tega, da bi se zaradi pridobljene višje izobrazbe delovno mesto, na katerem opravlja delo, uvrstilo v višji tarifni razred. Tožnice se v konkretni zadevi posredno zavzemajo prav za to, saj jim je bila s potrdilom o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju priznana pravica, da opravljajo dela in naloge VI. zahtevnostne stopnje na področju varstva nosečnic in porodniške zdravstvene nege. Ta potrdila iz leta 1990 in 1991 pa jim daje le pravico do opravljanja istih del in nalog na VI. zahtevnosti stopnji, ne zagotavljajo pa jim tega, da bi delodajalec delovna mesta, na katera so razporejene, ali nje same, ki so razporejene na ta delovna mesta, tudi uvrstil v višji tarifni razred.

Glede na navedeno in v skladu z 353. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnice s pritožbo niso priglasile.