Jedro

Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi s št. ... na naslovu K. 1. Ugotovilo je, da sta pripadajoče zemljišče stavbe in s tem splošni skupni del te stavbe parceli s številkama 914/31 in 914/36 k. o. X (točka II. izreka). V zvezi s parcelno številko 914/58 iste k. o. je zaradi delnega umika predloga postopek ustavilo (točka I. izreka). Odločilo je še, da udeleženci sami krijejo stroške postopka (točka III. izreka) in da se sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe postopka.

2. Zoper sklep skupaj vlagata pritožbo druga nasprotna udeleženka in udeleženec z interesom. Ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov izpodbijata odločitev, da se kot pripadajoče zemljišče k stavbi določi del parc. št. 914/31 k. o. X. Predlagata, da se v tem delu sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ali pa naj pritožbeno sodišče samo odloči o stvari. Kot zmotno graja ugotovitev sodišča, da je za pritožbo sporni del parc. št. 914/31 služil redni rabi stavbe, zlasti ne igri otrok, sprostitvi, obešanju perila itd. Sodišče je neutemeljeno sledilo izvedenki. Uporabila je urbanistični standard iz Ljubljane ter na podlagi izkustev določila prejšnjo rabo zemljišč. Vse zaslišane priče so izpovedale drugače. Zemljišče je bilo poraščeno s travo. Ni se uporabljalo kot funkcionalno zemljišče k stavbi. Ves čas je bilo v lasti občine, ki je z njim tudi upravljala. Nasutje gramoza v času od izdelave izvedeniškega mnenja do ogleda sodišča ne pomeni, da se tam ni parkiralo tudi v preteklosti. Bilo je zapuščeno in neurejeno, torej ni bilo nujno potrebno za redno rabo stavbe v smislu, da se brez njega ne more uporabljati stavbe. Izvedenka za svoje trditve ni ponudila konkretne razlage. Sama ni mogla ugotavljati historične rabe zemljišča. Prekoračila je svoja pooblastila in izvajala funkcijo sodišča. Sodišče bi moralo to zemljišče izvzeti in ga odparcelirati. Kot pripadajoče zemljišče k stavbi bi moralo določiti le del vzhodnega dela parc. št. 914/31 v širini 1 m od roba stavbe, ki se na jugu zaključi z mejo javne ceste, na severu pa v točki, ki je pravokotna na mejo z zemljiščem parc. št. 914/53 iste k. o. in predstavlja diagonalo kvadrata s stranicami 1 m, ki je merjena od severnega vogala stavbe. V ta namen je nasprotna udeleženka predlagala izvedenca geodeta.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila predlagateljica. Predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o pripadajočem zemljišču k stavbi, ki je bila po njegovih ugotovitvam zgrajena leta 1962, pravilno izhajalo iz materialnopravnih določil 7. in 30. člena ZVEtL(1) in jih po pravilni ugotovitvi vseh pravnorelevantnih dejstev tudi pravilno uporabilo.

6. Pritožba očitanih procesnih kršitev ne konkretizira. Pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu ugotavlja, da sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere samo pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP)(2) v zvezi s 37. členom ZNP.(3)

7. Pritožbeno nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno samo po sebi ne predstavlja procesne kršitve. Sodišče prve stopnje je tudi ni zagrešilo. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da je zgolj sledilo nepravilnemu in neargumentiranemu izvedeniškemu mnenju in prezrlo izpovedbe prič o pretekli rabi spornega zemljišča. Ravno nasprotno. Dokazna ocena o pretekli rabi je opravljena skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Izvedeniško mnenje je bilo skrbno ocenjeno in primerjano z izpovedbami prič. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi dejstva, ki jih je ugotovilo samo ob ogledu na kraju samem. Prepričljivo je pojasnilo, zakaj je sledilo natančnim in strokovno argumentiranim odgovorom izvedenke, vključno v delu, ko je opisala tudi sledove pretekle rabe spornega zemljišča, ne pa izpovedbam prič, na katere se sklicuje pritožba. Izvedenka je ob ogledu za potrebe izdelave izvedeniškega mnenja ugotovila, da je bilo sporno zemljišče včasih zelena površina. Upoštevaje funkcionalno vezanost k obravnavani stavbi, jo je ocenila kot površino, ki je včasih služila igri otrok, sprostitvi, obešanju perila in kot prostor za vzdrževanje stavbe. Nasprotnih dokazov ni bilo. Tudi priča A. A., ki je edina vedela nekaj o rabi zemljišča pred lastninjenjem družbene lastnine, je potrdila, da je šlo za zeleno površino. Vse ostale priče o uporabi zemljišča pred nasutjem gramoza niso vedele ničesar. Pritožba priznava, da je bil gramoz nasut šele pred ogledom sodišča in da ga ob ogledu izvedenke še ni bilo. Zgolj dejstvo nasutja gramoza pred narokom o pretekli rabi zemljišča ne pove ničesar. Ob pomanjkanju drugih dokazov, ki bi dokazovali morebitno splošno oziroma javno uporabo obravnavanega zemljišča, ob zbranem in pravilno ocenjenem procesnem gradivu ni bilo razlogov, da sodišče ne bi sledilo tudi prepričljivi izpovedbi predlagateljice, ki je povedala, da se je sporno zemljišče uporabljalo za potrebe obravnavane stavbe in da ga je ona kosila, urejala okolico in na njem pridelovala zelenjavo. Dejansko stanje je ugotovljeno pravilno.

8. Ob dejstvu, da pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, je sodišče pravilno upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL. Pri tem si je pravilno pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe naprej. Ugotovljena dejanska značilna urejenost obeh zemljišč (parc. št. 914/36 in 914/31) potrjuje sklep, da sta obe funkcionalno povezani z obravnavano stavbo. Te ugotovitve potrjuje tudi pregledno in vsebinsko natančno obrazloženo izvedensko mnenje, ki ga je sodišče ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov pravilno ocenilo. Za nasprotne pritožbene navedbe ni bilo podlage v dokaznem gradivu. Zato mu sodišče ni moglo slediti niti iizvajati predlagane delitve parcele z izvedenem geodetom.

9. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. O priglašenih stroških pritožbenega postopka predlagateljice je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

Op. št. (1): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 29/1999 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list. SRS, št. 30/1986 s spremembami.