Jedro

V obravnavanem primeru gre za poočitev podatkov glede sporne parcele, torej za spremembo podatkov o nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi obvestila Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (v nadaljevanju: geodetska uprava) ročno izbrisala parcelo, ki je navedena v uvodu tega sklepa (v nadaljevanju: sporna parcela). Ugovor, ki ga je zoper navedeni sklep vložil nasprotni udeleženec, je sodišče zavrnilo.

Zoper takšno odločitev se po pooblaščenki pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da poočitve ne dovoli. Opozarja, da se določba 115.člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v obravnavanem primeru ne more uporabiti, saj se navedeni člen nanaša samo na primere, ko se nepremičnina deli ali združi. Uporaba navedenega člena v obravnavanem primeru ni možna, saj gre za bistven poseg v lastninsko pravico, dejansko za razlastitev. S takim vpisom bi nastala situacija, ko bi dejansko nepremičnina (del zemeljskega površja, ki je doslej predstavljalo sporno parcelo) ne imela lastnika in bi bila zato izpostavljena prisvojitvi s strani tretjih, lastnik pa proti njim ne bi imel ugovorov, ki jih sicer nudi vknjižena lastninska pravica. Posledice izbrisa nepremičnine so nepovratne, če nepremičnina ne obstaja, potem ni mogoče ugotavljati njenih meja. Z obvestilom geodetske uprave je bil nasprotni udeleženec dejansko razlaščen, pri čemer znotraj geodetskega postopka ni imel položaja stranke, niti pravnega sredstva in je razlastitev opravil organ brez zakonske podlage in v nasprotju z zakonom in Ustavo. Gre za hud poseg v ustavne pravice posameznika, ki ga sodišče ne sme dovoliti. Sklep tudi ne vsebuje razlogov o ugovornih navedbah, saj se v ničemer ne izjasni o trditvah nasprotnega udeleženca glede obstoja sporne nepremičnine, zato ga v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Na pritožbo je odgovorila geodetska uprava, ki v odgovoru pojasnjuje, da ne obstaja noben dokument, ki bi izkazoval mejo sporne parcele oziroma, ki bi izkazoval, kje naj bi se ta parcela nahajala. Parcela ni bila nikoli vrisana v grafični del evidence zemljiškega katastra, to je analogne zemljiško-katastrske načrte, zato je nobeno geodetsko podjetje ne bi moglo urediti oziroma z mejniki označiti mejo, ker zemljiško-katastrski podatki o meji te parcele ne obstajajo. Geodetska uprava je zaključila, da je bil vpis sporne parcele v pisni del evidence zemljiškega katastra napaka, zato je opravila uskladitev zadnjih vpisov na način, da je navedeno parcelo izbrisala iz pisnega dela evidence zemljiškega katastra in o tem obvestila zemljiško knjigo.

Pritožba se zavrže. Tudi pritožbeno sodišče, enako kot prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za poočitev (ne glede na to, da 114. in 115. člen ZZK -1 izrecno omenjata le delitev in združitev) podatkov glede sporne parcele, torej za spremembo podatkov o nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca. Izvorna evidenca za podatke, s katerimi se nepremičnine vpisujejo v zemljiško knjigo je kataster, tudi glede parcelnih številk in katastrskih izmer (prim.17. do 18. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Gre torej za vpis, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče opravilo na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, udeleženci na tak vpis ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva izdaje posebnega sklepa (prim. 119. člen ZZK-1). Zoper poočitev zato ni ne ugovora, ne pritožbe. Ne glede na to, da je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep in vsebinsko obravnavalo ugovor, je pritožbeno sodišče nedovoljeno pritožbo zavrglo (1.točka 161. člena ZZK-1). Glede trditev pritožbe, da znotraj geodetskega postopka pritožnik ni imel položaja stranke, niti pravnega sredstva in je razlastitev opravil organ brez zakonske podlage, pritožbeno sodišče le še pripominja, da je v tem zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče prejelo ustrezno obvestilo pristojne geodetske uprave in vprašanje teka postopka pred upravnim organom ni vprašanje, ki bi bilo pravno pomembno v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku. Na pritožbene trditve, ki se nanašajo na vprašanje obstoja sporne parcele, je odgovorila geodetska uprava v odgovoru na pritožbo. Dela zemeljskega površja, ki naj bi predstavljal sporno parcelo, v naravi torej ni in je zato odveč pritožnikova bojazen, da bo ta del izpostavljen prisvojitvi s strani tretjih oseb. Če nepremičnine v naravi ni, tudi lastninske pravice na njej ne more nihče imeti.