Jedro

Izvršilni postopek je glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet konkretno z določbo 101. in 102. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da v roku 8 dni povrne upnici 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Opozarja, da sklepa datiranega z dnem 3. 12. 2020 ni prejel ter zatrjuje, da se sodišče spreneveda. Poudarja, da je že v ugovoru navedel in izkazal, zakaj preživnine ne more plačevati ter izpostavlja, da mu pravice do pokojnine ne priznajo. Zatrjuje, da sodba Okrožnega sodišča v Celju P 485/2002 z dne 20. 9. 2002 ne obstaja, saj je bila zaradi vložene pritožbe dne 7. 2. 2003 izdana sodba Višjega sodišča v Celju.

3. V odgovoru na pritožbo upnica nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

6. Predmetna izvršba je bila dovoljena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 485/2002 z dne 20. 9. 2002 v zvezi z obvestili o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo z dne 31. 3. 2018 ter z dne 31. 1. 2020. Pritožbene navedbe, da je bila navedena sodba s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 7. 2. 2003 »odpravljena« so pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati, saj dolžnik ni pojasnil in izkazal, zakaj teh trditev ni podal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na tem mestu je zgolj dodati, da niti iz razlogov sodišča prve stopnje niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi k predlogu za izvršbo priložena sodba Okrožnega sodišča v Celju P 485/2002 z dne 20. 9. 2002 bila spremenjena, razveljavljena ali odpravljena.

7. Glede na spisovne podatke je pritrditi sodišču prve stopnje, da dne 3. 12. 2020 v predmetni zadevi ni bil izdan noben sklep. Sklep o izvršbi je bil izdan dne 13. 1. 2021, in sicer na podlagi izvršilnega predloga z dne 3. 12. 2020, oboje pa je bilo glede na vročilnico št. RV 0304 2560 0 SI, Pošta ... dolžniku vročeno dne 18. 1. 2021. Ob navedenem dolžnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da mu ni vročilo sklepa z dne 3. 12. 2020, saj le ta ne obstaja. V kolikor pa pritožnik s tem smiselno zatrjuje, da ni prejel predloga za izvršbo z dne 3. 12. 2020, pa je tudi tak pritožbeni očitek zavrniti kot neutemeljen. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, iz navedene vročilnice izhaja tako vročitev sklepa o izvršbi kot tudi predloga za izvršbo dolžniku, dolžnik pa zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da navedenega ni prejel, resničnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice kot javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne more izpodbiti1. 8. Ob pritožbenem ponavljanju ugovornih trditev o slabem premoženjskem stanju, je dolžniku pojasniti, da je izvršilni postopek glede na določbe ZIZ sestavljen iz dveh faz, in sicer faze dovolitve ter faze oprave izvršbe. Pri tem v fazi dovolitve izvršbe dolžnikovo premoženjsko stanje ne preprečuje dovolitve izvršbe, je pa socialni položaj dolžnika varovan v postopku oprave izvršbe, in sicer z določbami o omejitvi izvršbe pri posameznem izvršilnem sredstvu (pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet konkretno z določbo 101. in 102. člena ZIZ), kot je pravilno dolžniku pojasnilo sodišče prve stopnje. Glede na vse navedeno, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

9. Pritožbene trditve so neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k hitrejši odločitvi sodišča prve stopnje, stroški, nastali v zvezi z njim za izvršbo niso bili potrebni, zato jih krije upnica sama (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar pa je to mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).