Jedro

Osebe, ki sploh niso sodelovale kot stranka v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji na aktivni ali pasivni strani ali kot zainteresirana oseba oziroma skupina oseb (stranski udeleženec) in ki tudi niso sodelovale niti kot tožeča stranka niti kot prizadeta stranka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi ne morejo vložiti pritožbe zoper izpodbijano sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 28.9.1999, s katero je navedeni prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za vračilo parc. št...., ki je v naravi gasilski dom.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 2., 8. in 10. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS, Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 79/98 in 56/99). Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v konkretnem primeru upravni organ prve stopnje vsebinsko obravnaval zahtevek agrarne skupnosti in ne njenih posameznih članov (kot bi bilo pravilno), čeprav bi bilo glede na navedeno potrebno zahtevo agrarne skupnosti že na prvi stopnji, zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, zavreči. Po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka te napake ni sanirala in je tudi sama meritorno odločala o pritožbi tožeče stranke. S tem pa niso bile prizadete pravice tožeče stranke, saj bi bila odločitev (izrek izpodbijane odločbe) tožene stranke enaka, le razlogi bi morali biti drugi.

Čeprav ni bilo razlogov za vsebinsko obravnavo izpodbijane odločbe tožene stranke, pa sodišče prve stopnje vseeno dodaja, da se z razlogi, navedenimi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, v celoti strinja.

Po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da Prostovoljno gasilsko društvo Č. izvaja javno službo in posledično, da obravnavana nepremičnina služi za opravljanje javne službe (glej določbo o oviri po 1. točki 1. odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen).

Pritožbo zoper izpodbijano sodbo vlaga navedenih 13 članov Agrarne skupnosti ... V pritožbi navajajo, da so bile vse vloge, ki so bile potrebne za vračilo nacionaliziranega premoženja, vložene pristojnim organom, ki pa jih niso nikoli obvestili, ali so te vloge nepravilne, ali, da bi jih morali vložiti sami člani in ne Agrarna skupnost ..., kot je to navedeno v izpodbijani sodbi. Ne pristajajo na tako odtujitev njihove lastnine, da bi ta prešla na katerokoli drugo društvo, ali, da bi si njihovo lastnino prisvojili povsem drugi lastniki, ki niso nikakor vezani na njihovo dolino in njene prebivalce. Storjena jim je bila krivica, zato predlagajo pritožbenemu sodišču, da to krivico popravi in razsodi tako, kot je pravilno in pošteno. Glede adaptacije gasilskega doma je res, da je bilo vloženo veliko dela, ki so ga prostovoljno opravili člani Gasilskega društva Č., kot tudi vsi drugi vaščani vasi, ker jim ni bilo vseeno, da njihova stavba, ki je bila včasih simbol vasi in je v njej domovala tedanja Agrarna skupnost, kulturno društvo in druge dejavnosti, propada. Denarna sredstva adaptacije pa so sredstva davkoplačevalcev, to pomeni tudi njihova in ne gasilskega društva, saj ta nima profitne dejavnosti. Smiselno predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Prizadeta stranka Prostovoljno gasilsko društvo Č. v odgovoru na pritožbo ponavlja svoje navedbe v odgovoru na tožbo in še dodaja:Zakon o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) v 16. členu določa, da prostovoljne gasilske organizacije opravljajo javno službo, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje in če jih za opravljanje javne gasilske službe zadolži pristojni organ lokalne skupnosti. Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/91) v 3. členu določa dejavnost, ki jo opravljajo gasilske enote, kot obvezno javno službo. Mestna občina Koper je s sklepom svojega župana določila, da njihovo društvo opravlja javno gasilsko službo za območje, kot je določeno v programu varstva pred požarom v Mestni občini Koper. Strinja se s trditvijo v izpodbijani odločbi tožene stranke, da gasilski dom služi v celoti za opravljanje dejavnosti javne gasilske službe. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno.

Pritožba se zavrže. Po mnenju pritožbenega sodišča je pritožba, ki jo je vložilo navedenih 13 članov Agrarne skupnosti ...., nedovoljena, saj so jo vložile osebe, ki niso imele te pravice.

Zahtevo za vračilo parc. št..., ki je v naravi gasilski dom, je vložila tožeča stranka Agrarna skupnost ..., ki jo je na podlagi pooblastila z dne 30.8.1998, ki je v upravnih spisih, zastopal predsednik zbora te agrarne skupnosti J.K. Ta je tudi kot skupni pooblaščenec te skupnosti vložil pritožbo zoper prvostopno odločbo z dne 28.9.1999 in tudi tožbo zoper izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 17.12.1999. Navedenih 13 članov te agrarne skupnosti ni vložilo tožbe v tem upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo tožene stranke, ob dejstvu, da navedeni skupni pooblaščenec ni vložil pritožbe zoper izpodbijano sodbo, kar izhaja iz njegovega obvestila sodišču prve stopnje z dne 13.5.2003, ki je v sodnem spisu. V tem obvestilu je namreč navedel, da se člani tožeče stranke (Agrarne skupnosti) na zboru niso odločili za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

Po mnenju pritožbenega sodišča osebe, ki sploh niso sodelovale kot stranka v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji na aktivni ali pasivni strani ali kot zainteresirana oseba oziroma skupina oseb (stranski udeleženec) in ki tudi niso sodelovale niti kot tožeča niti kot prizadeta stranka v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi ne morejo vložiti pritožbe zoper izpodbijano sodbo (glej tudi določbi 1. odstavka 18. člena in 1. odstavka 20. člena ZUS in tudi določbi 1. odstavka 17. člena in 1. odstavka 19. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo kot nedovoljeno na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002), ker jo ni zavrglo že sodišče prve stopnje (3. odstavek 343. člena ZPP), v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena, 72. člena in 2. odstavkom 107. člena ZUS-1.