Jedro

Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja ZOdvT. V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen ZOdv, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP.

Pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožničine pritožbene stroške v višini 36,60 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št.: 01100-6370421877, s sklicem ..... (koda namena: GOVT, namen: Bpp ....), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka tako, da je tožena stranka dolžna plačati 216,14 EUR neposredno tožeči stranki (I. točka izreka) in 431,55 EUR v korist proračuna Republike Slovenije (II. točka izreka), tožeča stranka pa je dolžna v proračun Republike Slovenije povrniti 276,14 EUR (III. točka izreka).

2. Sklep o stroških tožnica izpodbija v III. točki izreka, v I. in II. točki pa le v delu, kolikor sodišče prve stopnje ni obremenilo toženke z vsemi stroški. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanih delih razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma da sklep v izpodbijanih delih ustrezno spremeni. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na še ne pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje, ko dokončni obseg uspeha strank v pravdi še ni znan. Sklepa v delu, ki toženko že sedaj zavezuje k določenim plačilom, sicer ne izpodbija, se pa pritožuje glede preostanka stroškov, ki bi morali bremeniti toženko, glede na predviden večji uspeh tožnice v pravdi. Ker je upravičenka do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ji sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti v plačilo nekaj, za kar ji je bila BPP odobrena. Ne gre za razmerje med razpravljajočim sodiščem in upravičenko, temveč za razmerje med drugimi subjekti, v katerega sodišče prve stopnje ne sme posegati. Tudi če bi bila v postopku v celoti neuspešna, ji sodišče prve stopnje ne bi moglo naprtiti plačila obveznosti, katerega je bila z odločbo BPP oproščena. To je v pristojnosti organa BPP in je predmet posebnega postopka, ne pa stroškovnega sklepa v pravdni zadevi.

3. Toženka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem postopku je tožnica vložila tožbo za plačilo uporabnine, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s sodbo II P 1714/2014 s 7. 6. 2019, pritožbeno sodišče pa s sodbo I Cp 2309/2019 s 15. 4. 2020. Tožnica s pritožbo zoper zavrnilni del sodbe ni uspela, zato je odločitev o višini dosojene ji uporabnine ostala nespremenjena. Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče ob tem zgolj pripominja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; določila od 32. do 40. člena ZOdvT). V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen Zakona o odvetništvu, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), na kar pravilno opozarja tožnica. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP. Glede na navedeno ni ustrezno, da pravdno sodišče z odločitvijo o stroških postopka v tem delu posega v nadaljnje izvajanje določb ZBPP.

8. Ker pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije, je pritožbeno sodišče v tem delu, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, pritožbi ugodilo in sklep sodišče prve stopnje v III. točki izreka razveljavilo. V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je pri odmeri stroškov upoštevalo polovični uspeh tožnice v pritožbenem postopku (drugi odstavek 154. člena ZPP). Ker gre za pritožbo zoper sklep o stroških, je tožnica upravičena do nagrade za postopek v znesku 50 EUR (tar. št. 3220 ZOdvT; ne pa nagrade po tar. št. 3210, kot jo je priglasila tožnica), materialnih stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve v znesku 10 EUR (20 % od 50 EUR; tar. št. 6002 ZOdvT) ter 22% DDV, kar skupno znaša 73,20 EUR. Upoštevaje tožničin uspeh s pritožbo in dejstvo, da ji je tudi v pritožbenem postopku odobrena BPP (odločba Bpp ... z 28. 6. 2019), je toženka dolžna povrniti 36,60 EUR tožničinih pritožbenih stroškov v korist proračuna Republike Slovenije, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.