Jedro

V primeru, ko stranke zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko uspešen le v primeru, če bi se zatrjevale in izkazovale okoliščine, ki bi ne le laični stranki, temveč tudi pooblaščencu preprečevale pravočasno plačilo takse ali vložitev predloga za taksno oprostitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožniki so dolžni toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 261,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje z dne 15. 2. 2019, dopolnjen dne 20. 2. 2019, in zavrglo predlog tožnikov za oprostitev sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujejo tožniki in med drugim navajajo, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila prvotožnica v bolniškem staležu od 25. 1. 2019 v trajanju 10 dni, torej do vključno 3. 2. 2019. Napačno pa je sodišče ugotovilo, da bi lahko prvotožnica po poteku bolniškega staleža v preostalem roku 8 dni poskrbela za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj, kot je že pojasnila, njeno zdravstveno stanje po poteku bolniškega staleža ni bilo stabilno, saj zaradi nosečnosti ni smela jemati nobenih zdravil. Bila je fizično in psihično nestabilna, zato tudi ni kontaktirala odvetnika, v posledici česar odvetnik ni vložil predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Toženka je na pritožbo obsežno in argumentirano odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki, ki jih že ves čas postopka zastopa isti odvetnik (A. A.), ki jih zastopa tudi v pritožbenem postopku, so vložili predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse oziroma roka za vložitev predloga za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče zahtevati iz upravičenih razlogov (116. člen Zakona o pravdnem postopku1) in da je v sodni praksi in v pravni teoriji izoblikovano merilo, da je vzrok za zamudo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se ga lahko pripiše naključju, ki se je stranki primerilo; zamuda pa ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi bilo od nje pričakovati.

6. Tudi za predlog za vrnitev v prejšnje stanje veljajo splošna pravila pravdnega postopka, vključno s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP), ki stranki nalagajo, da navede vsa pravna pomembna dejstva, na katera opira svoje zahtevke oziroma ugovore. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nesklepčen, saj tožniki sploh ne zatrjujejo upravičenih razlogov za zamudo; sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 14. 2. 2019 (red. št. 50a) je vsebinsko povsem prazen, saj navaja le, da tožeče stranke (ki jih je pet) niso mogle vložiti predloga za taksno oprostitev zato, ker je bila prva tožnica bolna, drugi tožnik pa na delu v Nemčiji. Navedba o bolezni je popolnoma nedoločna in nepreverljiva, saj vsaka bolezen še ne pomeni nujno, da stranka ni mogla opraviti ustreznih procesnih dejanj (bolezen je npr. tudi seneni nahod ali karies). V dopolnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 20. 2. 2019 so tožniki še navedli, da je bila prva tožnica v bolniškem staležu od 25. 1. 2019 v trajanju 10 dni, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je po poteku bolniškega staleža2 tožnici ostalo še 8 dni za plačilo takse oziroma vložitev predloga za taksno oprostitev. Zakaj v teh osmih dneh tožnica tega ni (z)mogla, ne predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne dopolnitev ne pojasnita. Pritožbene navedbe o »psihični in fizični nestabilnosti« so ne le prepozne in zato nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP), temveč so tudi vsebinsko prazne, saj sploh ni jasno, kaj naj bi »fizična in psihična nestabilnost« pomenila, kako se to stanje kaže in kako vpliva na tožničino zmožnost delovanja. Z dokaznim predlogom (za zaslišanje tožnice) se pomanjkljivih trditev ne da nadomestiti.

7. Poleg tega pritožbeno sodišče dodaja, da je bila pritožba vložena po pooblaščencu – odvetniku, kateremu je bil vročen tudi taksni nalog. Zakaj pooblaščenec ni mogel pravočasno vložiti predloga za taksno oprostitev ali pa za stranko založiti dolgovane takse, ne pojasni niti predlog za vrnitev v prejšnje stanje niti pritožba. Naloga pooblaščenca – pravnega strokovnjaka odvetnika v postopku je, da stranko zastopa ne le s sestavljanjem vlog in na naroku, temveč tudi, da poskrbi, da so vsa procesna opravila pravilno in pravočasno opravljena, tako da stranka ne zamudi rokov in podobno. Zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da pooblaščenec ni bil seznanjen z zdravstvenim stanjem prve tožnice in da tožnica ni vedela, da lahko kljub pomanjkljivi dokumentaciji vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi če je slednje res, pa je bilo to znano odvetniku, ki bi moral, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, še pred iztekom roka preveriti, ali je taksa plačana oziroma ali so pogoji za vložitev predloga za taksno oprostitev, saj je moral že od vsega začetka postopka (še pred vložitvijo pritožbe) vedeti, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo pritožbe in kako je treba ravnati, če stranka plačila sodnih taks ne zmore.

8. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev in jo tudi pravilno ter izčrpno obrazložilo. Dodati je mogoče le, da se lahko v primeru, ko stranke zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak, uspešno predlaga vrnitev v prejšnje stanje le v primeru, če bi se zatrjevale in izkazovale okoliščine, ki bi ne le laični stranki, temveč tudi pooblaščencu preprečevale pravočasno plačilo takse ali vložitev predloga za taksno oprostitev. Takih okoliščin se ne zatrjuje ne v predlogu ne v dopolnitvi, pa tudi v pritožbi ne. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožniki s pritožbo niso uspeli, morajo toženki povrniti stroške odgovora na pritožbo (350 odvetniških točk + 2 % materialnih stroškov = 214,20 EUR + 22 % DDV (47,12 EUR) = 261,32 EUR).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da tudi dejstvo, da je določena oseba v bolniškem staležu (kar pomeni, da naj bi bila nesposobna za opravljanje svojih službenih obveznosti), še nikakor ne pomeni samoumevno, da ni mogla opraviti določenih procesnih dejanj, ki jih je mogoče opraviti tudi preko pooblaščenca, ki bi mu npr. lahko dala navodila po telefonu ali elektronski pošti.