Jedro

Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožnik nima pravnega interesa, kajti izpodbijana odločba prvostopenjskega organa je bila odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje na pravni položaj tožnice oziroma očitno ne posega v tožničine pravice, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 21. 3. 2011 pri naslovnemu sodišču vložil tožbo zaradi molka drugostopnega davčnega organa s katero je izpodbijal odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Murska Sobota št. DT 0610-466/2008-9 (1004-09) z dne 10. 3. 2009. Ministrstva za finance, je kot drugostopni davčni organ dne 3. 5. 2011 izdalo odločbo št. DT-499-16-133/2009-5. Ministrstvo za finance je z navedeno odločbo prvostopno odločbo v celoti odpravilo in ugodilo tožnikovemu pritožbenemu zahtevka. Tožnik je s pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 19. 5. 2011 sodišču predlagal, da naj tožbo zavrže in tožniku prisodi priglašene stroške postopka.

Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pravni interes je namreč procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Po presoji sodišča v danem primeru ne gre za poseg v tožnikove pravice oz. v njegove neposredno na zakon odprte koristi. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pravni interes je namreč procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora po določbi 6. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravo-varstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače njegove pravice oziroma na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane. Tožnik mora tako ves čas postopka izkazovati, da upravni spor zanj pomeni možnost izboljšanja pravnega položaja, ki ga brez tega upravnega spora ne bi mogel doseči. Z drugostopno odločbo je drugostopni davčni organ med postopkom ugodil tožnikovi pritožbi zoper prvostopno odločbo. Izpodbijano prvostopno odločbo je odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. Odprava odločbe pomeni, da se v tem delu vzpostavi pravno stanje, kot da v tem delu prvostopna odločba ne bi bila izdana, torej pravno stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo. Povedano drugače tožnik pravnega interesa za vložitev tožbe ne izkazuje, saj ni izkazana možnost, da bi se z vloženim upravnim sporom njegov pravni položaj lahko izboljšal. Zato je bilo potrebno njegovo tožbo v upravnem sporu zavreči, na podlagi določbe 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Odločitev o zavrženju tožbe pomeni, da se utemeljenosti tožbe po vsebini ne presoja.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 1. in 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 2. odstavka 82. člena ZUS-1.