Jedro

Postavitev kovinske ograje na parceli toženke, ki tožniku ovira dostop do njegove parcele, predstavlja kvečjemu onemogočanje izvrševanja morebitne služnostne pravice tožnika. Ta pa ni varovana z negatorno tožbo (92. čl. SPZ), temveč s konfesorno tožbo (212. čl. SPZ).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

: S sklepom z dne 13.10.2008 je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru toženke z dne 21.8.2008 zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 12.8.2008 in razveljavilo sklep o začasni odredbi. Z dopolnilnim sklepom z dne 13.1.2009 pa je odločitev iz sklepa z dne 13.10.2008 dopolnilo tako, da je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da je toženka dolžna omogočiti tožniku neoviran in prost dovoz na parc. št. 623/3, k.o. ..., tako, da odklene obstoječo kovinsko oviro – zapornico, ki je postavljena na nepremičnini parc. št. 623/2, k.o. ..., na začetku dovozne poti s P. ulice na nepremičnino parc. št. 623/3, k.o. ..., ter tožniku izročiti en izvod ključev obstoječe ali morebitne vsake na novo nameščene ključavnice na kovinski oviri – zapornici, ter da se ji izreče denarna kazen v višini 3.000 EUR, če svoje obveznosti v roku ne bo izpolnila.

Zoper sklep z dne 13.10.2008 je tožnik vložil pritožbo iz vseh zakonskih razlogov. V pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče dopolni postopek, kršitve odpravi in s sklepom odloči, da se ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi zavrne kot neutemeljen; podrejeno pa predlaga, da izpodbijani sklep z dne 13.10.2008 razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 13.1.2009, ki jo je prav tako vložil iz vseh zakonskih razlogov, pa tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče dopolni postopek, kršitve odpravi in s sklepom ugodi pritožbi, ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi zavrne kot neutemeljen in sklep o začasni odredbi obdrži v veljavi; podrejeno pa predlaga, da izpodbijani sklep z dne 13.10.2008 in izpodbijani dopolnilni sklep z dne 13.1.2009 razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obeh pritožbah podaja vsebinsko enake navedbe. Tako navaja, da lastninska tožba lastnika varuje pred vsemi vznemirjanji in tudi pred prepovedanimi imisijami. Nesporno je toženka na dovozno pot, ki poteka tudi po nepremičnini, parc. št. 623/2, k.o. ..., postavila kovinsko oviro in mu s tem preprečila dovoz do njegove nepremičnine. Takšno ravnanje je nedvomno šteti za vznemirjanje njegove lastninske pravice na nepremičnini, parc.št 623/3, k.o. ..., ki je podlaga negatorne tožbe. Iz določbe 99. člena SPZ ne izhaja, da bi morala biti dejanja vznemirjanja izvršena neposredno na tožnikovi nepremičnini. Ločiti je treba med stvarjo in upravičenji na stvari, ki predstavljajo lastninsko pravico. Z negatorno tožbo je varovana lastninska pravica in ne stvar, zato ni nujno, da se posegi vršijo na sami stvari. Ni pomembno, od kje izvira vzrok vznemirjanja. Negatorna tožba varuje tudi pred prepovedanimi imisijami, ki nedvomno izvirajo iz druge nepremičnine. V konkretnem primeru gre za direktno vplivanje iz sfere toženke s posebno napravo (drugi odstavek 75. člena SPZ). Tožbeni zahtevek je tako utemeljen tudi s to pravno podlago. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj parkiranja vozila in postavitve kovinske zapornice ni šteti za prepovedano imisijo, zato niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in sklepa ni mogoče preizkusiti (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi napačnega materialnopravnega zaključka, da ne gre za prepovedano imisijo, sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni ugotavljalo dejstev in izvajalo dokazov, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Vsekakor ne gre za vpliv, ki bi ga bil dolžan trpeti in gre za imisijo čez krajevno običajno mero. Postavitev zapornice na toženkini nepremičnini pomeni takšno uporabo te nepremičnine, ki otežuje in onemogoča uporabo tožnikove nepremičnine. Tožnikova terjatev je izkazana s stopnjo verjetnosti, izpolnjene pa so tudi vse druge predpostavke za izdajo začasne odredbe.

Pritožbi zoper sklep in dopolnilni sklep nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče se strinja, da ni izkazana verjetnost terjatve, ki je ena od predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Po trditvah tožnika je toženka na svoji nepremičnini, parc. št. 623/2, k.o. ..., postavila kovinsko oviro. S tem je tožniku onemogočila dostop preko svoje nepremičnine, parc. št 623/2, k.o. .., na tožnikovo nepremičnino, parc. št. 623/3, k.o. ... . Varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice po 99. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) bi z negatorno tožbo tožnik utemeljeno zahteval le, če bi toženka dejanja vznemirjanja izvajala na njegovi nepremičnini ali v primeru prepovedanih imisij, ki izvirajo iz toženkine nepremičnine. Da bi kovinsko oviro toženka postavila na njegovi nepremičnini, tožnik ne zatrjuje. Oviranje dostopa do njegove nepremičnine, do katere se sicer lahko pride le preko toženkine nepremičnine, pa tudi ne predstavlja prepovedane imisije iz 75. člena SPZ, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Imisije so neugodni vplivi, ki nastanejo zaradi prostorske povezanosti nepremičnin, kot so hrup, dim, neprijetni vonj, toplota, saje tresljaji, ropot, odplake in podobno. Postavitev ovire ne predstavlja posredne imisije, saj so posredne imisije tiste, ki pridejo na sosednjo nepremičnino brez neposrednega vplivanja tistega, s čigar nepremičnine prihajajo. Oviranje dostopa zaradi postavitve kovinske ovire tudi ni mogoče šteti za direktno imisijo v smislu drugega odstavka 75. člena SPZ, za katero toženka nima posebnega pravnega naslova. Toženka ima namreč na nepremičnini, na kateri je kovinsko oviro postavila, lastninsko pravico.

Tožnik v pritožbi tako neutemeljeno zahteva varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ zaradi vznemirjanja njegove lastninske pravice, češ da je verjetnost terjatve izkazana. Zatrjevano ravnanje toženke je tožniku glede na njegovo trditveno podlago kvečjemu onemogočilo izvrševanje morebitne služnostne pravice na toženkini nepremičnini, ki pa ni varovana z negatorno tožbo, temveč s konfesorno tožbo iz 212. člena SPZ.

Izpodbijani sklep z dne 13.10.2008 in izpodbijani dopolnilni sklep z dne 13.10.2008 sta pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo oba sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožb (prvi odstavek 165. člena ZPP).