Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 197/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.197.2018 Civilni oddelek

poledenela pot padec na ledeni poti vzdrževanje javnih površin zimske razmere soodgovornost za škodo nezadostna skrbnost oškodovanca pravična denarna odškodnina
Višje sodišče v Ljubljani
16. maj 2018

Povzetek

Sodišče je delno ugodilo pritožbi tožnice in spremenilo višino odškodnine, ki jo je tožnica upravičena prejeti zaradi padca na poledeneli poti na pokopališču. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica prispevala k nastanku škode v višini 40 %, medtem ko je tožena stranka odgovorna za neizpolnitev obveznosti vzdrževanja poti. Sodišče je presodilo, da je tožena stranka dolžna posipati poti in postaviti opozorilne table, kar je vplivalo na višino odškodnine.
  • Sodba obravnava vprašanje soodgovornosti tožnice za nastalo škodo zaradi padca na poledeneli poti na pokopališču.Ali je tožnica prispevala k nastanku škode in v kakšnem deležu? Kakšne so obveznosti tožene stranke glede vzdrževanja poti na pokopališču v zimskem času?
  • Sodba se ukvarja z višino odškodnine, ki jo je tožnica upravičena prejeti.Kako se določi višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, vključno s telesnimi poškodbami in strahom?
  • Sodba obravnava vprašanje dolžnosti tožene stranke glede posipanja poti in postavljanja opozorilnih tabel.Ali je tožena stranka dolžna posipati poti in postaviti opozorilne table na pokopališču v zimskem času?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V januarju, ko je tema, ni nepričakovano, da je pot poledenela. Po 171. členu OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode, pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo prispevek tožnice na 40 %. Višji soprispevek ni mogoč. Tožena stranka namreč prezre, da ves čas postopka trdi, da njen zavarovanec ni bil dolžan posipati poti oziroma skrbeti za vzdrževanje poti na pokopališču v zimskem času. Enako meni, da v primeru opustitve posipanja, ni dolžan postaviti table. Ne gre za opustitev pregleda stanja na povezalnih poteh; tožena stranka meni, da to sploh ni bila njena dolžnost, zato ni mogoče tožnici pripisati večjega deleža kot je 40 %. Zato je delež tožene stranke večji kot delež sokrivde tožnice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 11.880,10 EUR nadomesti z zneskom 6.811,86 EUR in v II. točki izreka tako, da se znesek pravdnih stroškov 3.807,06 EUR nadomesti z zneskom 1.969,21 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka mora plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka 96,68 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo 11.880,10 EUR s pripadki. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Proti obsodilnemu delu sodbe vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Zavarovanec ni storil nedopustnega ravnanja ali opustitve in je tožnica sama ali je v pretežni meri odgovorna za poškodbo. Meni, da že sam škodni dogodek ni dokazan, saj je drugačen kot iz zdravstvene dokumentacije in njenega zapisa v UKC ... V tožbi navaja, da se je poškodovala 27. 1. 2013 ob 7.15 uri in sicer pred jutranjo mašo, v UKC pa, da zvečer. Sodišče pa sledi tožnici. Odločitev temelji tudi na izpovedbi priče M. S., ki je izpovedala, da je videla tožničin padec, v predhodni izjavi pa tega ni navedla. Tam je zapisala, da je tožnica povedala, ko sta se srečali na pokopališču. Zato je izpoveda priče o nasprotju z izjavo. Tudi iz izjave župnika izhaja drugače, ker ne ustrezajo ne ure ne datum. Župnik je navedel, da je tožnico že pred padcem M. S. opozorila, da so tla ledena. Tožnica je navedla, da se je pri zapisu zmotila zaradi zdravil proti bolečinam, sodišče pa meni, da to ni pomembno. Tožnica bi lahko šla v Splošno bolnico T. in to istega dne. Sodišče zapiše, da tožena ni pojasnila, o čem naj bi bila soodgovornost tožnice, kar ne drži. Že v odgovoru na tožbo je zapisala, da je bila nepazljiva pri hoji. Enako tudi sodna praksa to presoja. Tožnica bi morala izbrati varno pot. Sodišče verjame župniku, da je bila osvetlitev medla in da druge poti do groba ni mogla izbrati. Vendar iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je osvetlitev bila. Tožnica je razmerje na pokopališču poznala in pozimi je splošno znano, da lahko pride do ledu. Res je, da takrat ni snežilo, vendar je zmrzovalo. Postavljanje tabel pa ni pomembno, saj je tožnica po lastni volji šla na pokopališče. Povprečen človek z običajno skrbnostjo bi opustil hojo po pokopališču v zimskem času. Vztraja pri ugovoru pasivne legitimacije, saj izvedba programa zimske službe ne vpliva na dolžnost Komunale, da organizira vzdrževalna dela in skrbi za prehode in čiščenje. Sodišče pa tudi navaja, da to izhaja iz 5. člena najemne pogodbe. Temu tožena stranka nasprotuje, saj zimsko čiščenje ne spada v okvir rednih vzdrževalnih del, kot zmotno meni sodišče. Sodišče ni utemeljilo pravne podlage za krivdno odgovornost. V 6. členu pa je določeno, da dela, ki presegajo redna vzdrževalna dela, predhodno dogovorijo in sicer občina in najemodajalec. Komunala X d. o. o. in Župnija K. nista določile dolžnost najemnika, da izvaja zimsko čiščenje pokopališča. Tega tudi ni v letnem programu zimske službe, ki ga je dolžan izvajati zavarovanec tožene stranke na podlagi občinske ureditve v X. Pokopališče je last RKC oziroma Župnije K. Obveznost zavarovanca tožene stranke izhaja iz priloženega programe zimske službe, kjer pa pokopališče ni vsebovano. Zato tožena stranka oporeka, da bi moral zavarovanec pokopališče vsak dan pregledovati, odstranjevati led, posipati in soliti. Te dolžnosti z najemno pogodbo ni prevzel. Izvedenec je ugotovil, da ne obstajajo predpisi, ki bi zahtevali določen režim čiščenja pozimi na pokopališču. Nato pa je subjektivno dodal odgovore na pravna vprašanja. Navaja celo pokopališke rede nekaterih občin, kar ni pravno relevantno. Občinski odlog Občine X tega natančneje ne ureja. Nato pa je izvedenec dodatno osebno mnenje. S tem je prekoračil svoje naloge. Zapisal je, da je poti potrebno posuti s peskom in soljo, vendar le po glavnih poteh. Tožnica pa navaja, da se je dogodek zgodil na poti, ki ni glavna pot. Tožena stranka opozarja na zadevo II Cp 1827/2010, da je od vzdrževalcev javnih površin mogoče pričakovati le razumno mejo skrbnosti. Nerelano je pričakovanje, da bi bila vse javne površine v zimskem času očiščene in posute s snegom v primeru poledice. Sodišče pa na podlagi 15. člena pokopališkega reda oceni, da bi morala vzdrževati objekte Komunala. Ne obrazloži pa, na podlagi česa. Komunala je zgolj najemnik in je prevzela toliko obveznosti, kot izhaja iz pogodbe. Tožnica je hodila po nagnjenem delu poti, čeprav bi prišla do groba tudi po ravni poti. Kraj je dobro poznala. Najprej mora vsak varovati vse škode (II Cp 169/2010). Pritožuje se tudi zoper višino odmerjene odškodnine, ki je nesorazmerno visoka. Sodišče se je preveč oprlo na tožničino izpovedbo in premalo na objektivno dokumentacijo. Tožnica je šla k zdravniku naslednji dan kar pomeni, da bolečine niso bile tako hude. Ni bila v bolniškem staležu, vendar je potrebovala pomoč pri delu in na domu. Če ni bila na bolniški, je lahko opravljala svoje delo. Tožnica je upokojena in v času zdravljenja ni bila v bolniškem staležu. Izvedeniško mnenje ne more nadomestiti trditvene podlage. Sodišče napačno vzame izvedeniško mnenje glede gangliona, saj je izvedenec zapisal, da je pogosto pri ženskah nad 50 let in vzrok ni pojasnjen in možen, je vzrok ponavljajoče se mikrotravma zapestja. Vendar je lahko nastal ganglion tudi brez poškodbe, sedaj pa je izginil. Tožnica ni objektivno dokazala, da je pred poškodbo delala na vrtu, se rekreirala, smučala, igrala tenis, vožnja s kolesom in podobno. Oporeka odškodnini za strah. Tožnica je doma jemala analgetike in ni šla takoj k zdravniku, sodišče pa ji odmeri odškodnino tudi za strah ob padcu, kar je neživljenjsko. Ob prvem obisku zdravnika pa je bilo jasno, kaj bo z njenim zdravljenjem. Sodišče prizna neutemeljeno materialno škodo za stroške odpovedi pri Agenciji O. Sodišče ni obrazložilo te škode. Gre za posredno škodo in čisto premoženjsko škodo, česar zavarovanje odgovornosti ne krije. Zavarovalnica krije škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov zaradi dogodka, ki ima za posledico telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe. Ne gre za neposredno posledico telesne poškodbe. Premoženjska škoda pa je izključena iz zavarovalnega kritja oziroma je potreben posebej dogovor. To tudi izhaja iz priložene zavarovalne police. Sicer pa tožnica ni ravnala skrbno, ker ni zavarovala potovanja pred rizikom odpovedi. Citirana sodba II Ips 571/2015 ne obravnava podobnega dejanskega stanja. Tožnica je poznala razmere na pokopališču. Ni zbrala varne poti. Novejša sodna praksa, to je II Cp 3423/2015 stoji na stališču, da gre za običajen rizik povprečno skrbnega človeka. Pritožuje se tudi zoper prisojene bančne stroške.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev. Toženka je prekludirana z navedbami o tem, da je tožnica poznala razmere na pokopališču, da je šlo za zimski čas, da naj bi jo o razmerah seznanila M. S. da ni mogla videti opozorilnih tabel, kako hodi običajno skrben človek, da ni ravnala kot običajno skrben človek v zimskem času, da bi morala vedeti, da je teren nagnjen, da ni zbrala varne poti in da zimsko čiščenje ne spada v okvir rednega vzdrževanja. Zato je prekludirana z vsemi navedbami iz izvedeniškega mnenja mag. Š. Ni podala pripomb na to mnenje. Ni prerekala vzročne zveze med škodo in škodnim dogodkom. Prekludirana je s trditvami, da je škoda zaradi odpovedi potovanja naj ne bi bila kritika po zavarovali polici. To je podala prvič šele v pritožbi. Enako, da ne gre za čisto premoženjsko škodo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O temelju odškodninske odgovornosti:

5. Pritožnica ves čas postopka trdi, da njen zavarovanec, to je Komunala X, ni storil nobenega protipravnega ravnanja ali opustitve, saj Komunala ni bila dolžna čistiti poti na pokopališču v zimskem času. Podredno pa trdi, da je tožnica v pretežni meri odgovorna za svojo poškodbo. Meni, da je tožničin padec posledica njene nepazljivosti pri hoji, da je pokopališče dobro poznala in ni prilagodila hoje zimskim razmeram in ni izbrala varne poti. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo pravna odločilna dejstva: - do padca tožnice je prišlo na delu pokopališča K., ob cerkvi, med prvo in drugo vrsto grobov, kjer je asfaltirana pot, - pokopališče ni zadosti osvetljeno, ker je čez noč medlo osvetljeno z žarnicami, ki so nameščene na vrhu opornega zidu in sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica padla, ko je bilo še temno, - nekaj dni pred škodnim dogodkom je snežilo in led je bil posledica taljenja snega podnevi in zmrzovanja preko noči, - iz odgovora ARSA z dne 8. 6. 2016 izhaja, da v dneh pred 27. 1. 2013 ni snežilo, da pa so bili pogoji za zmrzovanje, saj je bila temperatura ves čas pod lediščem, - iz 5. člena najemne pogodbe sledi, da Komunala X d. o. o. organizira potrebna vzdrževalna dela in skrbi za varne in urejene pohodne površine ter čiščenje le teh, - izvedenec gradbene stroke je ugotovil, da je za zimsko vzdrževanje poti med grobovi potrebno ledene površine posuti s peskom ali soljo, na vhodu na pokopališče pa bi bilo lahko opozorilo o nevarnosti (tabla), - 15. člen Pokopališkega reda na območju Občine X določa, da nasade in druge prostore vzdružuje upravljalec pokopališča, - izvedenec je ugotovil, da osvetlitev pokopališča v nočnem času ni omembe vredna, saj so svetilke na obzidju bolj dekorativnega značaja.

6. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbe OZ o krivdni odgovornosti (131. člen OZ). Tožeča stranka je očitala zavarovancu tožene stranke več opustitev, pri tem pa se je oprla na določbe najemne pogodbe. Po 5. členu Pogodbe ima zavarovanec tožene stranke tudi dolžnost organizirati in nadzirati potrebna vzdrževalna dela. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tja sodi tudi ustrezno vzdrževanje pohodnih površin na pokopališču. Nobenega dvoma ni in tudi tega ne izpodbija pritožba, da pokopališče ni bilo zadosti osvetljeno. Škodni dogodek se je zgodil zjutraj, ko je bila še tema, ko je šla tožnica k jutranji maši in se odločila za obisk groba. Gre torej za vprašanje, ali je bilo treba poledenelo pot posipati. Normalno je, da v januarju mesecu pot lahko poledeni. Tožena stranka je trdila, da dolžnost Komunale X d. o. o. ni bila, da vzdržuje in skrbi za pohodne površine in čiščenje pozimi. Vendar se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da iz 5. člena najemne pogodbe, ki je dokaj široko zastavljen, izhaja tudi ta dolžnost. Dejstvo, da v planu zimske službe to ni bilo posebej dogovorjeno, na dolžnosti iz 5. člena najemne pogodbe, ne vpliva. Plan zimske službe se nanaša na ceste in ne na pokopališke poti V primeru, da bi Komunala menila, da zaradi zimskih razmer pot ni varna, je treba pritrditi izvedencu in sodišču prve stopnje, da bi upravljalec moral na to opozoriti možne obiskovalce z ustrezno tablo. Ker se je tožnica udeležila jutranje maše, ni mogoče tožnici očitati, da je prišla na pokopališče v "neobičajnem času", ponoči ali kaj podobnega. Res pa je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zaradi zimskega časa, bila še tema. Tožena stranka tako ni v celoti izpolnila 5. člena najemne pogodbe, ni posipala poti s peskom in ni opozorila obiskovalce na možnost poledenelosti poti. Sodišče je presojalo obveznosti tožene stranke oziroma njenega zavarovanca v konkretnih okoliščinah. Ni šlo za očitek takojšnjega odstranjevanja snega po sneženju ali kaj podobnega. Šlo je za konkretno situacijo, ko je prihajalo do taljenja ledu preko dneva in ponovno do zmrzovanja preko noči oziroma teme. Ker je bilo tako stanje več dni, bi zavarovanec tožene stranke lahko posul poti oziroma s tablo opozoril na možnost poledenelosti. V konkretnem primeru je bila pot skoraj neosvetljena in tožnica poledenelosti poti ni videla. Treba je tudi ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pravilno razlagalo 15. člen pokopališkega reda na območju Občine X, ki določa, da poti, steze, nasade in druge prostore in objektov vzdružuje upravljalec pokopališča. Normalno je, da je treba vsaj asfaltirane poti na pokopališčih vzdrževati tudi pozimi.

7. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da ni podan soprispevek tožnice za nastalo škodo. Pritožba zmotno meni, da sodba nima razlogov o njenem ugovoru, ki je bil podan v pravdi. Sodišče prve stopnje je menilo, da je bila tožnica obuta v čevlje z gumo na podplatu in da poledenelosti ni mogla opaziti in da po drugi poti do groba ni mogla priti (točka 17 obrazložitve). Vendar pritožba tudi utemeljeno opozarja, da bi morala v teh okoliščinah še posebno pazljivo hoditi. Tožena stranka je ves čas ugovarjala nepazljivo hojo tožnice v danih okoliščinah. V januarju, ko je tema, ni nepričakovano, da je pot poledenela. 171. člen OZ dopušča, da sodišče oškodovancu, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode, sorazmerno zmanjša odškodnino. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo prispevek tožnice na 40 %. Višji soprispevek ni mogoč. Tožena stranka namreč prezre, da ves čas postopka trdi, da njen zavarovanec ni bil dolžan posipati poti oziroma skrbeti za vzdrževanje poti na pokopališču v zimskem času. Enako meni, da v primeru opustitve posipanja, ni dolžan postaviti table. Ne gre za opustitev pregleda stanja na povezalnih poteh; tožena stranka meni, da to sploh ni bila njena dolžnost, zato ni mogoče tožnici pripisati večjega deleža kot je 40 %. Zato je delež tožene stranke večji kot delež sokrivde tožnice.

8. Tožena stranka še meni, da tožnica ni dokazala obstoja samega dogodka. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, ki je natančno ocenilo izvedene dokaze ravno o tem dejstvu. Sledilo je tožnici, ki je pojasnila, zakaj je naslednjega dne pri zdravniku v UKC napačno zapisala, da se je poškodovala 27. 1. 2013 zvečer. To je pripisati tožničinemu stanju zaradi zdravil. Sicer pa je tožnico videla zjutraj tudi priča M. S. in sicer pred nedeljsko mašo in celo videla padec tožnice. Ob padcu v jutranjih urah pa je vedel povedati v izjavi tudi župnik (A2). Sodišče tudi pravilno opozarja, da nedeljska maša ni mogla biti 17. 1. 2013, saj tega dne ni bila nedelja. Nedelja je bila 27. 1.2013. Tako se izkaže, da je tožnici uspelo dokazati, da se je škodni dogodek zgodil in tudi način, kako se je zgodil. Toženi stranki pa ni uspelo dokazati, da bi izpolnila svoje obveznosti po najemni pogodbi. Zmotno meni pritožnica, da je sodišče s sodbo ekskulpiralo lastnika pokopališča. Pri tem pritožba zmotno opozarja na sodbo VSC Cp 1534/2006, ko je šlo za vprašanje varnosti iz strehe na poslovnem objektu in ne za vprašanje izvajanja najemne pogodbe. Odločilno v tej zadevi je, da je zavarovanec tožene stranke menil, da nima pozimi nobenih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem oziroma posipanjem poti na pokopališču, pa bi v danih okoliščinah moral pot posuti s peskom ali s tablo opozoriti na prehodnost poti. Zmotno meni pritožba, da je sodišče prve stopnje naprtilo dolžnost osvetlitve zavarovancu tožene stranke. To je res dolžnost lastnika objekta. Vendar je treba pri zagotovitvi posipanja poledenelih poti ali postavitve table zaradi neposipanja upoštevati, da cerkev in tudi ta del pokopališča, ni bil ustrezno osvetljen. Ne gre za subjektivno mnenje izvedenca gradbene stroke, kot zmotni pritožba. Gre za razlaganje pokopališkega reda in v zvezi s tem najemne pogodbe, kot podlage za obveznosti zavarovanca tožene stranke. Izvedenec pa je šel na ogled na kraj sam in v temi potrdil tožničine navedbe v zvezi z zatrjevanimi okoliščinami dogodka. Pri tem ni ravnal samovoljno, saj ga je o tem vprašalo sodišče. Ni pravilno stališče pritožbe, da je treba posipati asfaltirane poti le takrat, ko se izvaja konkretna pogrebna dejavnost. Kaj takega ne sledi iz pokopališkega reda in najemne pogodbe1. Pritožba spregleda, da zavarovanec tožene stranke sploh ni izvajal teh dolžnosti, ker je mislil, kot meni pritožba, da to ni njegova dolžnost. V primerljivi sodni praksi pa je šlo za vprašanje, koliko in kako naj čisti sneg upravljalec pokopališča oziroma za to najeta služba. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje opozorilo, da ni šlo za sveže zapadeni sneg, ki ga seveda ni mogoče takoj očistiti. Sodišče je ugotovilo, da nekaj dni sneg ni padal, pa pa je prišlo do poledice. Upravljalec je torej bil skladno z najemno pogodbo zavarovanec tožene stranke, zato bi moral te obveznosti v razumni meji izvajati. Tožnica pa je sokriva za nastalo škodo, ker ni bila dovolj skrbna glede na zimske razmere, katere so v januarju normalne. Zato je 40 % sokrivda podana.

9. Pritožba nadalje graja sodbo glede odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri tem med drugim očita tožnici, da ni bila v bolniškem staležu. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo z izvedencem travmatologom dr. A. A., da je imela tožnica imobilizacijo levega zapestja kompletnega mavca štiri tedne, nato deset dni mavčni žleb, da je imela še šest tednov pomoč druge osebe, dva meseca je rabila prevoze po opravkih in za preglede k zdravniku in da je zdravljenje potekalo tri mesece in tri dni. Da ni bila v bolniškem staležu, je pa normalno, saj je zaslišana kot stranka izpovedala, da je brezposelna (list. št. 72), pritožba trdi, da je upokojena. To ne pomeni, da je lahko opravljala svoje delo. Izvedenec je jasno zapisal, kaj je lahko delala in česa ni mogla, koliko je rabila tujo pomoč in koliko je trajalo zdravljenje. Čeprav je upokojena, to ne pomeni, da ni imela vseh opisanih težav, ki jih je ugotovil izvedenec. Pritožba še posebej izpostavi težave tožnice zaradi gangliona. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo mnenje izvedenca, ki je ugotovil, da je za pojav gangliona poškodba lahko prispevala, vendar je v času izdelave izvedeniškega mnenja ta težava izzvenela. To pomeni, da je sodišče prve stopnje odmerilo pravično denarno odškodnino v trenutku sojenja in da torej te težave pri odmerjenju odškodnine iz naslova prestanih fizičnih bolečin ni upoštevalo. Odškodnina 6.000,00 EUR pa je v skladu z merili iz drugega odstavka 179. člena OZ in izoblikovano sodno prakso.

10. Pritožba trdi, da tožnica ni navedla vseh težav in ugovarja, da je tožnica na 6. strani pripravljalnega spisa navedla, da naj se izvedeniško mnenje šteje kot del trditvene podlage. Pri tem spregleda, da je tožnica navajala vse težave že v tožbi (list. št. 2 - 3). Izvedenec pa je potrdil te težave in mu sodišče prve stopnje sledi. Dejstvo, da izvedenec bolj natančno oziroma zdravniško strokovno ugotovi določene težave oziroma potek zdravljenja, pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje tega ne sme upoštevati v sodbi, ker "to ni del trditvene podlage". Tožnica mora samo zatrjevati vrsto škode po določenih pravnih naslovih in podati ustrezne trditve o svoji fizičnih in psihičnih bolečinah. Le-te pa nato potrdi oz. zavrne izvedenec, če je dokaz predlagan. Nasprotno mnenje bi pomenilo, da mora stranka kot trditveno podlago prepisat celotno izvedeniško mnenje in ga nato uveljavljati kot del tožbe, kar pa ni določeno po ZPP.

11. Tako na primer ni potrebno tožnici navajati, koliko kilogramov lahko dvigne, če trdi, da težje dviguje bremena. Izvedenec ugotovi in oceni, ali je tožnica zatrjevano škodo dokazala. Tožnica je navajala, da se ne more ukvarjati oz. težje dela na vrtu in nekatere rekreativne in športne aktivnosti je moralo opustiti in sodišče ji je verjelo. Zmotno meni pritožba, da bi tožnica morala s posebnimi dokazi dokazovati, da je delala na vrtu, da se je rekreirala in podobno. Kar je tožnica navajala in ji je sodišče priznalo, ni nekaj neobičajnega za njena leta. Zato je odmerjene odškodnina ustrezna. Toženka za prerekanje teh trditev in dokazov ni ponudila svojih dokazov.

12. Pritožba graja odškodnino iz naslova prestanega strahu. Meni, da tožnica ni bila v strahu za svoje življenje. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi bila v strahu za svoje življenje. Tožnica je izpovedala, kako se je ustrašila ob samem dogodku in koliko je bila v strahu za izid zdravljenja in izvedenec je potrdil toliko njenih navedbah, kot jih je tudi nato priznalo sodišče prve stopnje.

13. Pač pa je treba pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, kar je v tem primeru zavarovalna pogodba, tako ji je priznalo 527,00 EUR iz naslova materialne škode za stroške odpovedi pri Agenciji O. Sodišče je le odgovorilo, da gre za materialno škodo tožnice. Vendar pri tem prezre, da so pri zavarovanih nevarnosti določene tudi škode, ki jih splošni pogoji zavarovanja odgovornosti krijejo (B3). Če ni posebej zavarovano, zavarovalnica ne krije druge škode, kot so telesne poškodbe, obolenje ali smrt in uničenje ali poškodbo stvari. Zavarovalnica je predložila zavarovalno polico in iz police ne izhaja, da bi bila ta "čista premoženjska škoda" krita (priloga B16). To pomeni, da tožnici ni mogoče priznati tiste škode, ki je zavarovalnica ne krije. Gre za prostovoljno zavarovanje in tožnica ima s pomočjo direktne tožbe toliko pravic proti zavarovalnici, kot jih ima zavarovanec z zavarovalno pogodbo2. 14. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno pa uporabilo materialno pravo glede sokrivde tožnice in priznanja obstoja kritja po zavarovalni pogodbi za škodo za odpoved potovanja, je bilo treba pritožbi tožene stranke delno ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti tako, da sodišče prizna 60 % nepremoženjske škode in 53,10 EUR stroškov za prevoze, ki jih tožena stranka v pritožbi ni izpodbijala. Izračun tako pokaže, da je 60 % od 11.353,10 EUR 6.810,86 EUR škode tožeče stranke. Ker je bilo treba delno spremeniti sodbo glede glavne stvari, je bilo treba spremeniti ustrezno tudi pravdne stroške. Pravdni stroški tožeče stranke skupaj znesejo 4.163,88 EUR. Tožena stranka graja odmero teh stroškov, ker je sodišče priznalo tudi bančno provizijo za nakazilo 5,70 EUR, kar je tožnica plačala za predujme v zvezi s stroški za izvedenca. Ker je tožnica izkazala plačilo stroškov za nakazila, ni pa mogoče plačati predujma na sodišču brez bančne provizije, gre za potreben pravdni strošek oziroma materialne stroške, ki so tožnici nastali v zvezi s pravdanjem. Pritožbeno sodišče je tudi na novo odmerilo uspeh tožeče stranke v pravdi. Glede na vtoževani znesek 14.272,00 EUR je uspeh tožnice po določbi 154. člena ZPP 47,72 %. Od priznanih 4.163,80 EUR znese 47,72 % 1.987,00 EUR. Tožena stranka je imela 34,04 EUR pravdnih stroškov. Uspela je s 52,28 %. Tako znesejo stroški tožene stranke po uspehu 17,79 EUR. Po opravljenem pobotanju mora tožena stranka plačati tožeči stranki še 1.969,21 EUR. Ker je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi, je bilo treba priznati tudi stroške na pritožbeni stopnji. Tožena stranka je priglasila plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 513,00 EUR. Uspela je z 52,28 %, to je 268,19 EUR. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo in priglasila stroške. Treba je bilo priznati stroške za odgovor na pritožbo, materialne stroške in DDV od tega zneska. Stroški tožeče stranke na pritožbeni stopnji tako znesejo 359,42 EUR. Uspela je s 47,72 %, kar znese 171,51 EUR. Tako mora po opravljenem pobotanju tožeča stranka plačati toženi stranki 96,68 EUR pritožbenih stroškov in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila.

1 Pritožba opozarja na sodbo VSL II Cp 1827/2010, ko je sodišče ugotovilo, da je nerazumno pričakovanje, da bi bile vse javne površine, kamor sodijo tudi poti na pokopališču, v zimskem času očiščene in posute v primeru nevarnosti poledice. 2 Primerjaj sodbo VSL II Cp 911/2016.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia