Jedro

Revizijo je vložila tožnica sama, ni pa niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato jo je kot nedovoljeno sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo tožeče stranke zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni upoštevalo njenih tehtnih dokazil in pripomb in sicer v zvezi z izračunom razlike med črnogorsko pokojnino in varstvenim dodatkom. Priložen izračun ni upošteval uskladitev pokojnin od leta 2004 do 2012 in 8 letne inflacije za 115 %. Po njenih izračunih bi morala vdovska pokojnina znašati okoli 900 EUR. Zato je zahtevala sodnega izvedenca. Sodišče ni upoštevalo, da jo toženec ni pravočasno opozoril, da jim ne pošilja obvestil iz Črne Gore. Sodišče tudi ni upoštevalo 33. člena Ustave Republike Slovenije in pravice do izbire tiste od možnih pokojnin, ki jo zavarovanec želi uživati (177. člen ZPIZ-1). Meni, da sta s soprogom oškodovana za sorazmerni del pokojnine na podlagi pokojninske dobe prebite v Sloveniji. Sorazmerni del slovenske pokojnine uveljavljata že od leta 1990. Zanjo je nerazumljivo, zakaj niso leta 1992 Slovencev seznanili z Zakonom o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom. Z najnovejšim sporazumom s Črno Goro se grobo krši 14. člen Ustave Republike Slovenije zaradi neenakopravnega obravnavanja upokojenih v republikah nekdanje SFRJ. Citira odločbi Ustavnega sodišča št. Up 360/05 z dne 2. 10. 2008 in št. Up – 770/06 z dne 27. 5. 2009. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev zakona ter določb Ustave Republike Slovenije.

Pravna podlaga za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa o zavrženju revizije, je podana v prvem odstavku 374. člena v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena ZPP. Po tej določbi lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Sama ali po zakonitem zastopniku, jih stranka lahko pravno veljavno opravi le, če ima pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena zakona). Če tega ne izkaže, sodišče revizijo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP, zavrže. V konkretnem primeru je revizijo vložila stranka sama, ni pa zatrjevala, niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je z izpodbijanim sklepom uveljavljeno izredno pravno sredstvo zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 63/2013 z dne 21. 2. 2013 v skladu s prvim odstavkom 374. člena ZPP, že iz tega razloga, kot nedovoljeno sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Pomanjkanje pravne kvalifikacije stranke oziroma zakonitega zastopnika (če ga stranka ima) in status pooblaščenca ima v postopku za revizijo značaj procesne predpostavke. Sodišče na obstoj te procesne predpostavke pazi po uradni dolžnosti. Če ni izpolnjena, sodišče skladno s citirano določbo ZPP revizijo zavrže. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker se razlogi z odločitvijo glede pokojnine, ne nanašajo na izpodbijani sklep, ni podlage za obravnavanje zadeve, kot predlaga pritožba in sicer, da se vrne zadeva v ponovno odločanje.