Jedro

1. in 2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP vsebinsko in časovno razločujeta običajna opravila stečajnega upravitelja po fazah stečajnega postopka ter na ta način omogočata izplačevanje dela nadomestila nagrade, ki gre stečajnemu upravitelju za njegovo delo po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP, med stečajnim postopkom. V tem smislu ni izključena uporaba določb 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 (arg. drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 495. člena ZFPPIPP), kajti omenjene faze stečajnega postopka so skupne prejšnji in sedanji ureditvi.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sklepa se spremenita tako, da se zavrne predlog stečajnega upravitelja v delu, v katerem se nanaša na odmero in izplačilo nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila ter za preizkus terjatev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog stečajnega upravitelja odmerilo nadomestilo za (1) izdelavo otvoritvenega poročila v višini 42.313,50 EUR in (2) za preizkus terjatev v višini 13.650,00 EUR. Tako je odločilo ob smiselni uporabi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS 126/2007 in 40/2009; v nadaljevanju ZFPPIPP) ter Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik o tarifi).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo upnika in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Menilo je, da mora zato, ker upnik ni uveljavljal pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izhajati iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer (1) da je stečajni upravitelj ob prevzemuposlov moral izdelati otvoritveno poročilo, (2) pred izdelavo predloga za nadaljnjo delitev stečajne mase pa preizkušati terjatve.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej je uveljavljalo zmotno uporabo četrtega odstavka 103. člena in drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP ter 5. in 6. člena Pravilnika o tarifi. Poleg tega je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije uveljavljalo zmotno uporabo materialnega prava, ker sodišči prve in druge stopnje nista uporabili petega odstavka 104. člena ZFPPIPP in drugega odstavka 15. člena Pravilnika o tarifi. Vrhovno državno tožilstvo je utemeljilo pogoj iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s tretjim odstavkom 385. člena istega zakona; v nadaljevanju ZPP) s stališčem, da je pričakovati, da bo preizkus uveljavljenih kršitev dal odgovor na vprašanje retroaktivne veljave 34. člena novele ZFPPIPP (Ur. l. RS 40/2009; v nadaljevanju ZFPPIPP-A), odgovori pa so tudi sicer pomembni za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča v zvezi z uporabo določb ZFPPIPP in Pravilnika o tarifi v stečajnih postopkih, ki so se začeli leta 1993. Vrhovno državno tožilstvo je predlagalo, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijana sklepa spremeni in predlog stečajnega upravitelja zavrne, ali pa naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena upniku in stečajnemu upravitelju. Stečajni upravitelj je nanjo odgovoril. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so v obravnavanem primeru izpolnjene zahteve iz 367.a člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 385. člena ZPP). Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko obravnavalo.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

7. Po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP pripada stečajnemu upravitelju nagrada za njegovo delo. Ta nagrada vključuje (med drugim) (1) nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila (1. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP) in (2) nadomestilo za preizkus terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP). V 1. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP so naštete še nekatere druge naloge stečajnega upravitelja, ki so na splošno običajne za fazo neposredno po začetku stečajnega postopka in so nujno povezane z začetkom opravljanja funkcije stečajnega upravitelja neposredno po začetku stečajnega postopka. Tudi preizkus terjatev tvori glede na pristojnosti stečajnega upravitelja in s tem povezanimi procesnimi dejanji in izjavami, ki jih je stečajni upravitelj dolžan podati v zvezi s preizkusom terjatev, smiselno zaključeni del stečajnega postopka in s tem eno izmed faz stečajnega postopka. Zato je treba razumeti, da 1. in 2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP vsebinsko in časovno razločujeta običajna opravila stečajnega upravitelja po fazah stečajnega postopka(1) ter na ta način omogočata izplačevanje dela nadomestila nagrade, ki gre stečajnemu upravitelju za njegovo delo po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP, med stečajnim postopkom. V tem smislu ni izključena uporaba določb 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 (arg. drugi odstavek 493. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 495. člena ZFPPIPP), kajti omenjene faze stečajnega postopka so skupne prejšnji in sedanji ureditvi.

8. Samo po sebi pa se razume, da pripadata stečajnemu upravitelju nadomestili iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP v primeru, če je opravljal naloge, ki jih opredeljuje 1. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, in če je opravil preizkus terjatev. Iz tega logično sledi, da je po 1. in 2. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP stečajni upravitelj upravičen do nadomestil za izdelavo otvoritvenega poročila in za preizkus terjatev, če je v konkretnem stečajnem postopku opravljal funkcijo stečajnega upravitelja v fazi neposredno po začetku stečajnega postopka in v fazi preizkušanja terjatev.

9. Obravnavani stečajni postopek se je začel s sklepom Temeljnega sodišča v Kopru, Enotes v Kopru St 1/93-8/93-10 z dne 9. 2. 1993 (l. št. 187). Sedanji stečajni upravitelj (odvetnik ...) pa je bil imenovan s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru St 1/93 z dne 19. 4. 2002 (l. št. 3760), in sicer kot tretji stečajni upravitelj. Računovodski izkaz stanja stečajnega dolžnika, poimenovan »otvoritvena bilanca na dan 1. 5. 2002,« ki jo je predložil stečajni upravitelj k predlogu za odmero in plačilo nagrade, v dani procesni situaciji ni »otvoritvena bilanca po stanju na dan začetka stečajnega postopka« (prim. drugi odstavek 291. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje 1. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Prav tako je izključeno, da bi tretji stečajni upravitelj leta 2002 ob prevzemu poslov od dotedanjega stečajnega upravitelja, opravljal naloge, ki so običajne za fazo neposredno po začetku stečajnega postopka. Tudi preizkus terjatev, ki ga je, kot ugotavljata sodišči prve in druge stopnje, moral opraviti stečajni upravitelj pred izdelavo »otvoritvene bilance na dan 1. 5. 2002« in pred izdelavo predloga za nadaljnjo delitev stečajne mase(2) vsebinsko ne sodi v fazo preizkušanja terjatev, za katero so bili pred uveljavitvijo ZFPPIPP značilni naroki za preizkus terjatev.

10. Iz doslej razloženega sledi tudi, da trditve iz predloga stečajnega upravitelja (1) o pripravi »otvoritvene bilance na dan 1. 5. 2002« ter (2) o preizkusu terjatev pred pripravo te bilance in izdelavo predloga za nadaljnjo delitev stečajne mase v obravnavanem primeru (prim. 8. točko obrazložitve) ne ustrezajo (abstraktno opredeljenim) predpostavkam iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP (prim. 6. in 7. točko obrazložitve). Predlog stečajnega upravitelja, naj mu sodišče odmeri nadomestilo iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, zato ne more biti utemeljen. Sodišči prve in druge stopnje sta tako zmotno uporabili 1. in 2. točko četrtega odstavka 103. člena in drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP, na kar Vrhovno državno tožilstvo utemeljeno opozarja. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo na podlagi prvega odstavka 380.člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. člen ZPPSL v zvezi z drugim odstavkom 493. člena ZFPPIPP).

11. Sodišči prve in druge stopnje pa nista zmotno uporabili materialnega prava, ker nista uporabili petega odstavka 104. člena ZFPPIPP. Obravnavani predlog namreč ne vsebuje trditev, ki bi utemeljevale (abstraktno opredeljene) predpostavke iz te določbe. Zato sodišči prve in druge stopnje te določbe nista mogli uporabiti. S tem v zvezi velja opozoriti še, da sodišče odloči o odmeri nadomestil na zahtevo upravitelja (prim. šesti odstavek 104. člena v zvezi z drugim odstavkom 493. člena in 2. točko 495. člena ZFPPIPP), pri čemer se razume, da mora biti ta zahteva določna v smislu trditev, ki utemeljujejo obstoj predpostavk, na katere ZFPPIPP veže odmero nadomestila za nagrado in pravico do njenega izplačila, in ki omogočajo sodišču konkretno odmero nadomestila nagrade tudi po višini.

12. Iz dosedanje obrazložitve sledi, da odgovor na izpostavljeno vprašanje časovne uveljavitve Pravilnika o tarifi z določbo 34. člena ZFPPIPP-A v postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008, ni pravno pomembno za odločitev. Obravnavani del predloga stečajnega upravitelja namreč ne vsebuje trditev o obstoju (abstraktno opredeljenih) predpostavk, na katere ZFPPIPP v 103. in 104. členu veže odmero in pravico do izplačila dela nagrade stečajnemu upravitelju.

Op. št. (1): Enako velja za 3. točko četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP.

Op. št. (2): Predlogu za odmero in plačilo nagrade je stečajni upravitelj priložil predlog za drugo razdelitev stečajne mase s popravki glavne razdelitve.