Jedro

Ravnanje dolžnika pomeni razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, dolžnik pa brez vednosti in soglasja upravitelja oziroma sodišča ne sme ustvarjati dejanskih ali pravnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na uporabo, izpraznitev, izročitev, prodajo ali unovčenje tega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne presoje ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče napraviti zaključka, da je zlorabil pravico do odpusta. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo spremembo.

3.Upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti in postopek odpusta obveznosti ustavilo ter zavrnilo predlog za odpust obveznosti z nosilnimi razlogi, da je dolžnik kršil dolžnost rednega poročanja glede iskanja zaposlitve, predvsem pa mu je očitalo, da je grobo kršil prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet stečajne mase. Ugotovilo je, da je dolžnik samovoljno in protipravno ter brez vednosti in odobritve stečajnega upravitelja podpisal soglasje k prijavi stalnega in začasnega bivališča tujim državljanom v stanovanju, ki je predmet prodaje in za katerega mu je sodišče naložilo izselitev.

6.Dolžnik ne izpodbija bistvenih dejanskih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, temveč skuša ugotovljene kršitve prikazati kot zgolj formalne oziroma procesne pomanjkljivosti, ki naj ne bi imele vpliva na stečajno maso oziroma na njegove zakonske dolžnosti, ki jih ima kot stečajni dolžnik. Ne drži pritožbeno stališče, da nobena od očitanih kršitev sama po sebi ne predstavlja ravnanja, ki bi imelo znake zlorabe pravice do odpusta obveznosti. V skladu s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Ne gre le za vprašanje, ali ima (vsako posamezno) ravnanje znake (zgolj) zlorabe pravice do odpusta obveznosti ali oškodovanja upnikov, kot to zatrjuje dolžnik, pač pa predvsem za vprašanje, ali je ravnanje dolžnika mogoče oceniti kot vestno in pošteno ravnanje.

7.Dolžnik ne zanika, da upravitelju ni redno poročal. Tudi v primeru, da se v poročevanem obdobju ni nič spremenilo, je bil dolžnik upravitelja dolžan redno obveščati, saj to upravitelju omogoča nadzor in vodenje postopka. Dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam(ovoljno) odločal, kdaj in o čem bo upravitelju poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo zakonsko določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem (401. člen ZFPPIPP). Da dolžnik ni tako ravnal, izhaja tudi iz pritožbe. Že zgolj ta okoliščina bi bila sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev predloga za odpust obveznosti.

8.Odpust obveznosti ni avtomatična posledica osebnega stečaja, temveč posebna pravna dobrota, namenjena poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku, ki v preizkusnem obdobju izpolnjuje vse zakonske obveznosti, sodeluje z upraviteljem, omogoča nadzor nad svojim premoženjem in ravnanji ter si prizadeva za vsaj delno poplačilo upnikov. Dolžnik, ki teh obveznosti ne izpolnjuje, ne more uspešno uveljavljati, da naj bi šlo zgolj za nepomembne formalnosti.

9.Dolžnik pa ni kršil samo obveznosti poročanja, temveč tudi prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet stečajne mase. V pritožbi ne zanika, da stanovanja, ki se je prodajalo, ni hotel izprazniti, čeprav mu je bilo to s sklepom o prodaji naloženo, hkrati pa je v tem obdobju tujim državljanom dovolil prijavo bivališča (dvema celo prijavo stalnega bivališča), ne da bi za tako ravnanje imel odobritev upravitelja in sodišča.

10.Pritožbena navedba, da je sodišče zgolj sklepalo, da je dolžnik stanovanje oddajal oziroma omogočal njegovo uporabo tretjim osebam, saj da takšen zaključek ne temelji na ugotovljenem dejanskem stanju, za odločitev ni relevantna. Dolžnik v pritožbi ne zanika, da je več osebam podal soglasje za prijavo prebivališča na naslovu stanovanja; nasprotno, to izrecno priznava. Višje sodišče ponovno opozarja, da dolžnik ni tisti, ki bi lahko sam(ovoljno) ocenjeval, ali gre (zgolj) za evidenčno upravno dejanje brez vpliva na zmanjšanje stečajne mase. Ravnanje dolžnika brez dvoma pomeni razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, dolžnik pa brez vednosti in soglasja upravitelja oziroma sodišča ne sme ustvarjati dejanskih ali pravnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na uporabo, izpraznitev, izročitev, prodajo ali unovčenje tega premoženja. V konkretnem primeru tudi ni šlo za enkratno ali pomotno ravnanje, saj je iz podatkov v spisu razvidno, je dolžnik podal več soglasij za prijavo prebivališča oziroma je bil pri prijavi prisoten, ravnanja pa so bila opravljena v času, ko je bilo stanovanje del stečajne mase. Višje sodišče zato pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je šlo za samovoljno in protipravno odločitev dolžnika, ki predstavlja kršitev 399. člena ZFPPIPP.

11.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).