Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 - 18/88) in zakon o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) tržnega inšpektorja ne pooblaščata, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah.
Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 27.8.1993 odpravi.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi tržnega inšpektorja Medobčinskega inšpektorata občin z dne 14.7.1993, s katero je bilo tožniku naloženo, da je dolžan oblikovati drobnoprodajne cene pšeničnega kruha na ravni, kot so se v skladu s predpisi oblikovale in uporabljale na dan 1.6.1993. V obrazložitvi odločbe je navedla, da so bile cene moke in kruha predpisane z uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha, ki jo je izdala vlada Republike Slovenije na podlagi 5. člena zakona o cenah. Uredba je začela veljati 29.6.1993, tržni inšpektorat pa je s pregledom oblikovanja cen dne 7.7.1993 ugotovil, da tožnik zaračunava za cca 13 odstotkov višje cene, kot so predpisane. Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v 70. členu določa, da ima inšpektor, če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi kršitev predpisa, pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se nepravilnosti odpravijo, kar je tržni inšpektor tudi storil. Pritožbo je morala zato kot neutemljeno zavrniti.
Tožnik je v tožbi navedel, da je odločba tožene stranke nezakonita, saj v nasprotju 2. odstavkom 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku pritožbenih navedb ni ocenila, 70. člen zakona o sistemu državne uprave pa je uporabila nepravilno, saj gre za predpis, ki inšpektorje le na splošno pooblašča za izdajanje odločb, podlago za odrejanje inšpekcijskih ukrepov pa dajejo predpisi, ki urejajo posamezna inšpekcijska področja. Zakon o tržni inšpekciji pa tržnega inšpektorja ne pooblašča za izdajo upravne odločbe, ki je predmet spora, zato tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba je utemeljena.
Tožena stranka je svojo odločbo oprla na določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 do 18/88) ter na 5. člen zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I). Navedena zakona tržnega inšpektorja po mnenju sodišča ne pooblaščata, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Zakon o sistemu državne uprave v 70. členu le na splošno ureja pravice in dolžnosti inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, ne vsebuje pa materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Tudi zakon o cenah nima določb, ki bi urejale inšpekcijske ukrepe na področju cen. O pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju govori izrecno le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. V teh primerih je tržni inšpektor dolžan ugotoviti znesek pozitivne razlike v ceni in predlagati sodišču oziroma sodniku za prekrške, da storilcu to razliko odvzame kot protipravno premoženjsko korist. Tudi zakon o tržni inšpekciji nima posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen. Inšpekcijski organ pa po presoji sodišča svoje odločitve na more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave, če v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe. Zato tožena stranka napačno razlaga določbe 70. člena tega zakona.
Ker je prvostopna odločba nezakonita in je takšna tudi odločba tožene stranke, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti. Svojo odločitev je oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.