Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 517/93-8

ECLI:SI:VSRS:1995:U.517.93.8 Upravni oddelek

lokacijsko dovoljenje urbanistični red
Vrhovno sodišče
15. marec 1995
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi 23. člena zakona o urbanističnem planiranju mora biti lokacijsko dovoljenje skladno z elementi urbanističnega reda. Če urbanistični red določa za nove objekte odmik 8 m od obstoječih objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja z elementi urbanističnega reda potrebno ugotoviti, ali se z lokacijskim dovoljenjem dovoljuje gradnja novega objekta, ali pa gre le za adaptacijo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor Ljubljana, št. 350-02/A-7/93-RS/TR z dne 17.3.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na pritožbo S.L. pod 1. točko izreka odpravila lokacijsko dovoljenje Sekretariata za gospodarstvo občine Ilirska Bistrica št. 351-13/92-4/3 z dne 10.12.1992, izdano tožniku za nadvišanje dela gospodarskega poslopja in pod 2. točko izreka zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za navedeno gradnjo. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na zakon o urbanističnem planiranju, ki v 23. členu določa, da se lokacijsko dovoljenje za gradnjo na območju, kjer ni predviden zazidalni načrt, izda v skladu z elementi urbanističnega reda ter na odlok o urbanističnem redu v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 3/76), ki v 1. odstavku 2. točke 6. člena določa, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od obstoječih objektov najmanj 8 m, manjši odmiki so dovoljeni s pristankom sosedov, če to narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so varovane higiensko-zdravstvene in požarno-varnostne koristi. Ker je v obravnavanem primeru tožniku izdano lokacijsko dovoljenje za nadzidavo na objektu, ki je od sosedove stanovanjske stavbe oddaljen le 4 m, pristanek soseda za tak odmik pa ni podan, je sporno lokacijsko dovoljenje v nasprotju z elementi navedenega urbanističnega reda in torej nezakonito, zaradi česar ga je bilo treba odpraviti in tožnikovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrniti.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Meni, da je odmik, predpisan z urbanističnim redom, lahko pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja le, če gre za gradnjo novih objektov v obravnavanem primeru, ko gre za adaptacijo obstoječega objekta, pa odmika že po naravi stvari ni mogoče zahtevati. Navaja, da urbanistični red dovoljuje adaptacijo obstoječih objektov pod pogojem, da se njihova višina prilagodi gabaritu naselja in okolja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja. Prav tak poseg predvideva adaptacija z minimalnim nadvišanjem dela že obstoječega ostrešja, ki ne bi v ničemer prizadela soseda. Tožnik še navaja, da je tožena stranka odločila o stvari, ne da bi dopolnila postopek, zato je njena odločitev najmanj preuranjena. Tožniku je bila odvzeta možnost dvostopenjskega obravnavanja, zaradi česar so kršena pravila postopka. Meni, da pritožba soseda ne more biti podlaga za zaključek tožene stranke, da pogoj, to je soglasje soseda za odmik, ni izpolnjen. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Odgovor na tožbo je podal tudi S.L. kot prizadeta stranka. Navaja, da mu tožnik ne dovoli uporabe (služnosti) dela dvorišča za opravljanje nujnih opravil kot so čiščenje dimnika, kuhinjskih oken in podobno. Med njegovim kuhinjskim oknom in tožnikovo domačijo je le ozek prehod 3 m, ki ga tožnik stalno zapira in s tem preprečuje navedena opravila. S predvidenim povišanjem objekta bo prizadeto osončenje. Zato meni, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov: Po podatkih predloženih upravnih spisov je sporna gradnja predvidena na območju, ki ga ureja urbanistični red. Zato je v obravnavanem primeru pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), katerega posamezne določbe v zvezi z lokacijskimi postopki se še uporabljajo glede na določbi 82. in 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 48/90), v zvezi z zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90). Po določbi 23. člena zakona o urbanističnem planiranju se lokacijsko dovoljenje za gradnjo na območju, ki ga ureja urbanistični red, izda v skladu z elementi urbanističnega reda. Res je sicer, kar ugotavlja tožena stranka, da je v 2. točki 1. odstavka 6. člena odloka urbanističnega reda občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 3/76) določeno, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih zgradb najmanj 8 m, za odmik manj kot 8 m pa je potrebno soglasje sosedov. Tudi ni sporno, da je tožnikov objekt, katerega nadvišanje je predmet spora, oddaljen od sosednjega objekta manj kot 8 m, pri čemer po podatkih spisa sosed za tak odmik ni dal soglasja. Glede na navedeno je tožena stranka presodila, da je sporno lokacijsko dovoljenje v nasprotju z elementi urbanističnega reda. Po presoji sodišča za tak zaključek tožene stranke v podatkih spisa ni zanesljive podlage. Ko tožena stranka zaključuje, da je lokacijsko dovoljenje za nadvišanje gospodarskega poslopja v nasprotju z elementi urbanističnega reda, se namreč sklicuje na določbo odloka o urbanističnem redu, ki določa odmik 8 m od sosednjega objekta za nove objekte, ne da bi presodila, ali gre v obravnavanem primeru - nadvišanje obstoječega gospodarskega poslopja glede na obseg in namen gradnje dejansko za nov objekt. Gre za strokovno vprašanje, ki bi ga tožena stranka morala razčistiti pred odločitvijo o stvari. Ker tožena stranka te okoliščine, ki je bistvena za odločitev o stvari, ni ugotovila, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato sodišče ni moglo rešiti spora.

Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia