Jedro

Tožnik ne izpodbija odločitve ali dejanja državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, da bi šlo za socialni spor po 58. členu ZDSS-1, ampak zahteva plačilo prispevkov v posledici nepriznavanja vključitve v poklicno zavarovanje s strani delodajalca. Zato gre prvenstveno za spor delavca zoper delodajalca, četudi predmet spora ni tipično delovnopravne narave (kot bi bil npr. v primeru vtoževanja plač), saj so pravice, povezane s poklicnim zavarovanjem, socialne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor stvarne pristojnosti zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Delovno sodišče v Kopru je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Očita, da je stališče sodišča o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča napačno. S sklicevanjem na sodbo VIII Ips 30/2019 navaja, da je predmet spora denarna terjatev delavca. Spor o zahtevku, ki izvira iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, je delovni in ne socialni. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uveljavljanega pritožbenega razloga in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožnik je bil pri toženki zaposlen kot voznik avtobusa. Ker mu je prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vtožuje ponovno vključitev v to zavarovanje in s tem povezano plačilo prispevkov za čas od novembra 2016 do decembra 2018 ter od januarja do novembra 2021. Na toženkin ugovor stvarne nepristojnosti je sodišče prve stopnje sklenilo, da je za odločitev v tem sporu pristojno socialno sodišče. 7. Sodišče prve stopnje se je pri izdaji izpodbijanega sklepa oprlo na določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) o stvarni pristojnosti delovnega in socialnega sodišča. Upoštevalo je, da je po b) alineji prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnem delovnem sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, medtem ko je po c) alineji 1. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 socialno sodišče pristojno za odločanje o plačevanju prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Večji poudarek je dalo slednji določbi. Pri tem je izhajalo iz tega, da se tožbeni zahtevek izrecno glasi na plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, kar se prilega citirani določbi 7. člena ZDSS-1, saj se je z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl.) obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje preimenovalo v poklicno zavarovanje1. 8. Poklicno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalca na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih ti pridobijo pravico do poklicne pokojnine (prvi odstavek 198. člena ZPIZ-2). V to zavarovanje se obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati praviloma polni delovni čas (prvi odstavek 199. člena ZPIZ-2). Zavezanec za obvezno vključitev zavarovanca v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov je delodajalec (prvi in šesti odstavek 200. člena ZPIZ-2). Obveznost vključitve v poklicno zavarovanje ter obračuna in plačila prispevkov je torej obveznost delodajalca do delavca. To je ključna okoliščina, ki pretehta pri presoji, da gre za delovni spor, pa čeprav se vsebina spora v končni posledici veže na pravico do poklicne pokojnine kot pravico iz socialnega področja.

9. Tožnik ne izpodbija odločitve ali dejanja državnega organa ali nosilca javnih pooblastil, da bi šlo za socialni spor po 58. členu ZDSS-12, ampak zahteva plačilo prispevkov v posledici nepriznavanja vključitve v poklicno zavarovanje s strani delodajalca. Zato gre prvenstveno za spor delavca zoper delodajalca, četudi predmet spora ni tipično delovnopravne narave (kot bi bil npr. v primeru vtoževanja plač), saj so pravice, povezane s poklicnim zavarovanjem, socialne.

10. V zadevi Pdp 655/2021, ki jo izpostavlja izpodbijani sklep, je bil res potrjen sklep sodišča prve stopnje, ki je bil po vsebini identičen kot v obravnavanem primeru. Vendar pa je bilo v obrazložitvi kasneje sprejetega judikata Pdp 674/2021, katerega predmet je bila prav tako ponovna vključitev v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov v zvezi s tem, poudarjeno, da se z odločitvijo v tej zadevi utrjuje stališče o stvarni pristojnosti delovnega sodišča v teh sporih.

11. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor stvarne pristojnosti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Po tretjem odstavku 7. člena ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon. Sedmi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 določa sodno varstvo pred socialnim sodiščem zoper dokončno odločitev komisije, ki je pristojna za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena ZPIZ-2. Vendar pa ta določba ni relevantna za obravnavani primer, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje, ki se je tudi na to podlago sklicevalo v utemeljitev stvarne pristojnosti socialnega sodišča. 2 58. člen ZDSS-1: Socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča (prvi odstavek). V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz prejšnjega odstavka na način in po postopku, ki ga določa ta zakon (drugi odstavek).