Jedro

Kmetijska zemljišča so se lastninila že po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZG) in niso bila predmet lastninjenja po ZLNDL. V primerih, ko obstaja več možnih lastninskih upravičencev, vpisa ni mogoče dovoliti le na podlagi zakona, temveč je potrebna tudi ustrezna listina.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se vpis vknjižbe lastninske pravice ne dovoli.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Postojni priznalo A. status udeleženca v postopku ter zavrnilo njegov ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega pomočnika, s katerim je bila dovoljena vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet postopka, na Občino P., kot neutemeljenega. Iz razlogov sklepa izhaja, da je bil vpis dovoljen na podlagi določbe 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Nobenega dvoma ni, da je pravni naslednik nekdanje zemljiške skupnosti prav Občina P., zato je po uradni dolžnosti dovolilo vpis. V postopku odločanja o ugovoru zemljiškoknjižni sodnik ne more ugotavljati, ali je kdo drug in na podlagi katerih listin dejanski uporabnik spornih parcel. Za vpis lastninske pravice na udeleženca bi morala obstajati ustrezna listina, predložena pogodba takih lastnosti nima. Ugotavljanje lastninske pravice bo možno v pravdnem postopku.

2. Zoper sklep se udeleženec pritožuje. Navaja, da sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je navedbah, da sta bili sporni parceli nekoč del parc.št. 503/1, ki pa je bila predmet pogodbe o prenosu pravice uporabe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je moralo ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep spremeniti že po uradni dolžnosti, saj dejstvo, da je v zemljiški knjigi še vedno vpisana družbena lastnina in pravica uporabe za Kmetijsko zemljiško skupnost Občine P., ne daje podlage za sklepanje, da je bilo na predmetnih nepremičninah lastninjenje izvedeno na podlagi ZLNDL. Na kmetijske zemljiške skupnosti so se namreč v zvezi z Navodilom o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Uradni list SRS, št. 15/79)1 , prenašala le kmetijska zemljišča. Predmet vpisa je torej najverjetneje kmetijsko zemljišče. Kmetijska zemljišča pa so se lastninila že po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZG) in niso bila predmet lastninjenja po ZLNDL. Ker obstaja najmanj dvom, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za vpis po uradni dolžnosti na podlagi določbe 3. člena ZLNDL, vpisi na podlagi ZSKZG pa se tako ali tako ne morejo izvajati po uradni dolžnosti, ampak je potreben predlog, ki mu mora biti predložena ustrezna pogodba. V primerih, ko obstaja več možnih lastninskih upravičencev, vpisa ni mogoče dovoliti le na podlagi zakona, temveč je potrebna tudi ustrezna listina. Ker taka listina ni bila priložena, za vpis ni bilo podlage v materialnem pravu. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, tako se vpis ne dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).