8. 7. 2014

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Jaka Blaganje, odvetnik v Ljubljani, na seji 8. julija 2014

odločil:

1.Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 40/2012 z dne 18. 2. 2013, sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 342/2011 z dne 20. 10. 2011 in sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 581/2010 z dne 27. 6. 2011 se razveljavijo.

2.Zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

3.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 9. 12. 2009 in za povrnitev stroškov zdravljenja in pregleda v tujini. Višje sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa njegovo revizijo. Sodišča so presodila, da za ugoditev zahtevku ni podan pogoj izčrpanosti možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji iz prvega odstavka 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 90/98, 6/99 – popr., 61/2000, 64/2000 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12 in 106/12 – v nadaljevanju Pravila OZZ).

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. Navaja, da se je za zdravljenje raka prostate v Republiki Avstriji odločil zaradi metode, ki se tam uporablja za zdravljenje te bolezni. Ta naj bi bila manj invazivna od metod, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji. Zato naj bi bila tudi kvaliteta njegovega življenja po zdravljenju s to metodo boljša, kot če bi se podvrgel zdravljenju v Republiki Sloveniji. Omejevanje pravice do zdravljenja glede na kraj izvajanja zdravljenja naj bi bilo zato v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Pritožnik meni tudi, da Pravila OZZ neutemeljeno in arbitrarno ožijo obseg pravic, ki jih zavarovanim osebam podeljujejo Ustava, Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4. 4. 2011) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 91/07, 76/08 in 87/11 – ZZVZZ). Pravilom OZZ naj bi bila prepuščena le podrobnejša ureditev oziroma postopki izvrševanja pravic, ne pa določanje samega obsega pravic, do katerih so pacienti upravičeni. Meni še, da pacientova pravica do zdravljenja ne more in ne sme biti omejena na možnosti zdravljenja, ki obstajajo v Republiki Sloveniji.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-444/13 z dne 15. 4. 2014 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o tem obvestilo Vrhovno sodišče in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

4.Izpodbijane sodbe temeljijo na stališču, da pritožnik ni izčrpal možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji, kar je po prvem odstavku 135. člena Pravil OZZ pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini. Ustavno sodišče je z odločbo št. Up-1303/11, U-I-25/14 z dne 21. 3. 2014 (Uradni list RS, št. 25/14) ugotovilo, da je bil prvi odstavek 135. člena Pravil OZZ v neskladju s pravico do zdravstvenega varstva iz prvega odstavka 51. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena Ustave, ker je izvirno določal vsebino pravice do zdravstvenega varstva. Določitev pogojev uveljavljanja pravice do zdravstvenega varstva in načina izvrševanja te pravice pa sta po navedenih ustavnih določbah izrecno pridržana zakonu. Odločitve sodišč, ki so temeljile na prvem odstavku 135. člena Pravil OZZ, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil v neskladju s pravico iz prvega odstavka 51. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena Ustave, je zaradi kršitve pritožnikove pravice iz prvega odstavka 51. člena Ustave razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5.Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo, ki je navedena v 4. točki obrazložitve, je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat. Izpodbijane sodne odločbe je razveljavil in zadevo vrnil Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje (1. in 2. točka izreka).

6.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi torej morali obstajati utemeljeni razlogi, ti pa niso izkazani. Senat Ustavnega sodišča je zato odločil, da pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo, o katerih v tej zadevi še ni bilo odločeno (3. točka izreka).

7.Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: namestnica predsednice senata Jasna Pogačar ter člana dr. Mitja Deisinger in mag. Miroslav Mozetič. Odločbo je sprejel soglasno.

Jasna Pogačar

Namestnica predsednice senata