11. 3. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku po drugem odstavku 47.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18), začetem z zahtevo Občinskega sveta Mestne občine Koper, ki ga zastopa župan Aleš Bržan, Koper, na seji 11. marca 2021

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti vsebine zahteve za razpis referenduma o Odloku o razveljavitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" (Uradni list RS, št. 177/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Občinski svet Mestne občine Koper (v nadaljevanju Občinski svet) vlaga zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti vsebine zahteve za razpis lokalnega referenduma Borisa Popoviča z dne 11. 2. 2021, ki je navedena v izreku tega sklepa. Zahteva naj bi bila podprta z zahtevanim številom podpisov volivcev ter naj bi vsebovala vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o razveljavitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" (Uradni list RS, št. 67/18), ki je bil sprejet dne 23. 11. 2020, na 16. seji Občinskega sveta Mestne občine Koper ?" Občinski svet pojasnjuje, da je 20. 9. 2018 sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" (Uradni list RS, št. 67/18 – v nadaljevanju Odlok). Zoper Odlok naj bi družba MM investicije, d. o. o., Ljubljana, vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki se je pred Ustavnim sodiščem vodila pod št. U-I-496/18.[1] Občinski svet pa naj bi 23. 11. 2020 sprejel še Odlok o razveljavitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" (Uradni list RS št. 177/20 – v nadaljevanju Odlok o razveljavitvi Odloka), katerega objava v Uradnem listu RS 1. 12. 2020 naj bi bila zaradi vložitve pobude Borisa Popoviča za razpis referenduma 7. 12. 2020 preklicana z objavo Preklica objave Odloka o razveljavitvi Odloka (Uradni list RS, št. 182/20 – v nadaljevanju Preklic objave) dne 10. 12. 2020. Župan naj bi nato določil obrazec in rok za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma do 7. 2. 2021. Občinski svet meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma zaradi postopka v zadevi št. U-I-496/18 v nasprotju z Ustavo in zakonom, saj naj bi bili odločitvi v postopku o pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti ter o zahtevi za razpis referenduma soodvisni. Če bi bila na referendumu zavrnjena uveljavitev Odloka o razveljavitvi Odloka, naj bi to povzročilo vezanost Občinskega sveta na odločitev volivcev do konca mandata, hkrati pa bi Ustavno sodišče s kasnejšo pozitivno odločitvijo poseglo v voljo volivcev na referendumu. Občinski svet meni, da bi to lahko postavilo pod vprašaj verodostojnost izvedenega referenduma, saj volja volivcev ne sme biti že vnaprej in zavestno obremenjena z dvomom o njeni ustavnosti in zakonitosti. Občinski svet zatrjuje še, da bi izvedba referenduma v neenakopraven (boljši) položaj neupravičeno postavljala vlagatelja zahteve, saj Občinski svet zaradi hitrosti postopka varstva svojih pravic ne more doseči enako učinkovito kot vlagatelj zahteve.

2.Zakonodajalec je v postopku naknadnega referenduma o splošnem aktu občine Ustavnemu sodišču podelil pristojnost, da na zahtevo občinskega sveta odloči o vsebini vložene zahteve za razpis referenduma, če občinski svet meni, da je ta v nasprotju z Ustavo in zakonom (drugi odstavek 47.a člena Zakona o lokalni samoupravi – v nadaljevanju ZLS). Ker o tem postopku odločanja omenjeni zakon nima posebnih postopkovnih določb, je treba glede na prvi odstavek 49. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) smiselno uporabljati še določbe njegovega IV. poglavja.

3.ZLS o tem lokalnem referendumu določa, da se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Občani lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve (prvi odstavek 46. člena ZLS). Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta, mora pa razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine (drugi odstavek 46. člena ZLS). ZLS določa obveznost predlagateljev oziroma volivcev, da v roku petnajst dni po sprejetju splošnega akta občine vložijo predlog za razpis referenduma oziroma občinski svet pisno seznanijo s pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma. Določa tudi obveznost župana, da v primeru, če je vložen predlog ali je dana pobuda volivcem, zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu (tretji odstavek 46. člena ZLS). Županu določa še obveznost, da po opravljenem referendumu sprejeti splošni akt, če je bil na referendumu potrjen, objavi skupaj z objavo izida referenduma oziroma, če je bil splošni akt na referendumu zavrnjen, mu prepoveduje objavo splošnega akta (četrti odstavek 46. člena ZLS).[2] Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da volivci pri naknadnem referendumu odločajo o splošnem aktu, ki ga je sprejel občinski svet, za njegovo uveljavitev pa so potrebni še razglasitev, objava in potek vakacijskega roka. Naknadni referendum bi izgubil svoj smisel, če bi bil pred njegovo izvedbo občinski predpis že uveljavljen. Zahteva za razpis referenduma pomeni zahtevo, da o tem, ali naj splošni akt, ki ga je sprejel občinski svet, obstane ali ne, dokončno odločijo volivci neposredno (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-5/19 z dne 11. 2. 2021, Uradni list RS, št. 28/21, 13. točka obrazložitve).

4.Iz navedenega izhaja, da je mogoče naknadni referendum o splošnem aktu občine izpeljati zgolj zoper splošni akt občine, ki je bil v občinskem svetu sprejet, ni pa še bil uveljavljen. Ko je predpis uveljavljen, njegove veljavnosti ni mogoče razveljaviti z odločanjem na naknadnem referendumu, saj je lokalni referendum, kot je predviden v zakonodaji, potrditveni (zavrnitveni) in ne razveljavitveni. V obravnavni zadevi pa je Odlok o razveljavitvi Odloka, ki naj bi bil predmet odločanja na referendumu, že uveljavljen. Odlok o razveljavitvi Odloka je bil razglašen in objavljen v Uradnem listu RS, št. 177/20 z dne 1. 12. 2020, in je začel veljati 2. 12. 2020.[3] Župan je z objavo Preklica objave 10. 12. 2020 skušal razveljaviti njegovo uveljavitev, vendar Preklic objave nima nobenega pravnega učinka. Tega instituta zakonodaja ne predvideva in zato župan nima pristojnosti, da bi posegel v veljavnost že objavljenega in uveljavljenega predpisa.[4] V veljavnost predpisa lahko poseže Občinski svet, ki je predpis sprejel, s sprejetjem akta o njegovi razveljavitvi.[5] Zato je Odlok o razveljavitvi Odloka veljaven podzakonski predpis ter o njegovi veljavnosti ni mogoče odločati na naknadnem referendumu o splošnem aktu občine oziroma morebitna odločitev na referendumu ne more vplivati na njegovo veljavnost.

5.Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji za presojo ustavnosti in zakonitosti vsebine zahteve za razpis referenduma iz drugega odstavka 47.a člena ZLS in je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

6.Pojasniti je treba še, da je postopek sprejemanja splošnega akta občine, v katerem župan z razglasitvijo in objavo sprejetega splošnega akta ne počaka petnajst dni od njegovega sprejetja zaradi možnosti vložitve predloga za razpis referenduma oziroma pisnega obvestila o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, obremenjen s kršitvijo tretjega odstavka 46. člena ZLS in tretjega odstavka 153. člena Ustave.[6] V takšnem primeru je pred Ustavnim sodiščem mogoče začeti postopek s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil splošen akt sprejet, na podlagi tretjega odstavka 21. člena in 24. člena ZUstS.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter tretje alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Ustavno sodišče je v tej zadevi odločilo s sklepom št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[2]Četrti odstavek 46. člena ZLS določa: "Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata."

[3]Člen 3 Odloka o razveljavitvi Odloka določa, da začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

[4]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-496/18, 6. točka obrazložitve.

[5]Prav tam.

[6]Prim. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-5/19, 17. točka obrazložitve.

[7]Prim. prav tam, 7.–10. točka obrazložitve.