Jedro

Upoštevajoč, da najboljši ponudnik (eden od dveh dražiteljev) varščine za udeležbo na javni dražbi ni plačal in je upravitelja glede tega dejstva celo preslepil, je upravitelj sklenitev prodajne pogodbe utemeljeno ponudil drugemu dražitelju, ki je sprejel nakup po izklicni ceni. V konkretni zadevi je treba šteti, da je bila prodajna pogodba pravočasno sklenjena, čeprav je bila sklenjena po izteku roka treh dni. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine. Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (p. d. 1155) v zvezi s popravnim sklepom z dne 29. 7. 2020 (p. d. 1158) dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 8. 7. 2020, katere predmet je prodaja 449.646 delnic z oznako M., d. d., za ceno 599.869,26 EUR.

2. Zoper sklep sta se pritožila upnika.

Upnik DUTB v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče zavrne soglasje za sklenitev prodajne pogodbe, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Dražba ni bila izvedena skladno s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 13. 2. 2020 in razpisnimi pogoji, ter še, da prodajna pogodba ni bila pravočasno sklenjena z dražiteljem, ki je uspel na dražbi. Navaja, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v šestem in sedmem odstavku 334. člena določa zakonski rok, zato sklenitev pisne pogodbe ne sme biti kasnejša od treh delovnih dni po koncu dražbe, in sicer z dražiteljem, ki je na dražbi uspel. Upravitelj pa je sklenil prodajno pogodbo s kupcem, ki na dražbi ni uspel, pogodba je bila podpisana s strani prodajalca 22. 6. 2020, s strani tega kupca 8. 7. 2020. Zakonski rok treh dni je po sodni praksi (sklep VSL Cst 568/2015) nepodaljšljiv. Pri tem ni pomembna odgovornost kupca glede pravočasne sklenitve prodajne pogodbe. Zakonski rok se je iztekel 19. 6. 2020, kupec, ki ni bil najboljši ponudnik, je prodajno pogodbo podpisal 22 dni kasneje. Na dražbi je upravitelj prodal dražitelju, ki niti ni izpolnjeval razpisnih pogojev za udeležbo na dražbi, saj varščine ni plačal. V takšnem primeru bi bilo treba dražbo v celoti razveljaviti zaradi napak v postopku. Drugače kot ZIZ v tretjem odstavku 191. člena, ZFPPIPP ne dopušča, da bi se prodajna pogodba sklenila s katerim od drugih dražiteljev, če se ne sklene z najugodnejšim.

Upnik Mestna občina ... navaja, da je dejansko stanje, kot ga je sodišču predstavil upravitelj, drugačno od vsebine zapisnika javne dražbe. Prodajna pogodba ni skladna s sklepom o prodaji z dne 13. 2. 2020. Na dražbo sta pristopila dva subjekta, kot najboljši dražitelj je bil ugotovljen tisti, ki ni plačal varščine. Ravnanje upravitelja, ki je takšnemu dražitelju omogočil nakup po najvišji ceni, je kaznivo. Zato bi moral upravitelj dražbo izreči za nezakonito in jo ponoviti. Namesto tega je sklenil pogodbo z drugim dražiteljem, ki ni bil najuspešnejši na dražbi, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zato je sklenjena prodajna pogodba z dne 8. 7. 2020 nična. Predlaga, da se prodaja ponovi.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo povedal, da je sodišču v zvezi z dogajanjem na javni dražbi že podal izredno poročilo, na katerega se v celoti sklicuje. Ko se pritožnik sklicuje na šesti in sedmi odstavek 334. člena ZFPPIPP, upravitelj odgovarja, da ravno zaradi izredne situacije, ki jo je opisal v izrednem poročilu, te določbe neposredno ni mogoče uporabiti. Ne strinja se s pritožnikom, da v postopku ne bi bilo dopustno analogno uporabiti določbe ZIZ, saj temu ZFPPIPP ne nasprotuje. V interesu upnikov je, da je dražba uspešna, in ne, da se zaradi vsake nebistvene napake ali odstopanja od ustaljenega poteka le-to razveljavi. Sprašuje, v čem je pravna korist upnikov, saj je na dražbi prodal vrednostne papirje za ceno 600.000,00 EUR, medtem ko je cenilec ocenil lastniški kapital in vrednost delnic M. na 0,00 EUR.

4. Na pritožbo je odgovoril tudi kupec A. d. o. o. (v nadaljevanju: A. ali kupec). Sodišče je zanj izdalo soglasje za sklenitev prodajne pogodbe. Kupec navaja, da je treba pritožbo DUTB zavreči, saj gre dejansko za zlorabo pravice do pritožbe. Pritožnik namreč s to pritožbo izsiljuje kupca v drugi zadevi in primeroma navaja vsebino njegovega elektronskega sporočila z dne 25. 7. 2020. Povzema, kako je potekala sklenitev prodajne pogodbe. Bile so izjemne okoliščine, ki jih zakon pri postavitvi roka za sklenitev prodajne pogodbe ni predvidel. Sam se je udeležil javne dražbe. Zamude zakonskega roka ni mogoče pripisati njemu. Takoj po javni dražbi, na kateri ni bil najboljši ponudnik, se je njegov direktor udeležil poslovnega sestanka pri poslovnem partnerju v tujini. Tam ga je upravitelj obvestil, kaj se je zgodilo v zvezi z najboljšim ponudnikom (da ni vplačal varščine). Direktor je nemudoma odložil vse službene obveznosti v tujini in se v najkrajšem možnem času vrnil za podpis prodajne pogodbe. Pri podpisovanju prodajne pogodbe se je, da bi bila podpisana s strani vseh podpisnikov, direktor kupca sam osebno angažiral tako, da je po upravitelju T., ki je vodil postopek skupne prodaje delnic, podpisane izvode pogodbe osebno nesel v podpis še upravitelju drugega prodajalca D. d. o. o. Prav tako je že krepko pred rokom iz prodajne pogodbe plačal celotno kupnino. Sprašuje se, v čem, razen v zlorabi pravice, je interes pritožnika za pritožbo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. ZFPPIPP v šestem odstavku 334. člena določa, da po koncu dražbe voditelj dražbe razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel in ga obvesti o času sklenitve pisne pogodbe, ki ne sme biti pozneje kot tri delovne dni po koncu dražbe. Nadalje v sedmem odstavku isti člen določa, da mora upravitelj pripraviti besedilo pogodbe, ki ga podpišeta upravitelj in dražitelj, ki je na dražbi uspel, v prostorih stečajnega dolžnika v času iz šestega odstavka tega člena, če se ne dogovorita za drugo mesto podpisa pogodbe.

7. Pravno pomembna dejstva so: - sodišče prve stopnje je s sklepom o prodaji z dne 13. 2. 2020 odločilo, da se 449.646 delnic z oznako M. prodaja na javni dražbi z zvišanjem izklicne cene, da je izklicna cena 599.869,26 EUR, varščina znaša 119.973,85 EUR; - upravitelj je javno objavil razpis javne dražbe, v katerem je določil, da morajo potencialni dražitelji vplačati varščino na točno določen račun najkasneje en delovni dan pred dražbo. Iz javne objave razpisa javne dražbe izhaja, da se dražba opravlja kot skupna dražba (po sklepih o prodaji St 000 za 449.646 delnic oznake M. in St 001 za 98 delnic oznake M., skupaj 449.744 delnic oznake M.); - iz zapisnika o javni dražbi izhaja, da sta se javne dražbe udeležila dva dražitelja; poleg A.-a še G., d. o. o. (v nadaljevanju G.). Upravitelj je ugotovil, da sta oba dražitelja vplačala varščino (G. je v dokaz plačila varščine predložil potrdilo spletne banke) in da sta pristopila k dražbi. Dražba se je začela z izklicno ceno 600.000,00 EUR skupno, kar sta oba dražitelja sprejela. Po pozivu upravitelja "kdo da več" je dražitelj G. zvišal izklicno ceno na 620.000,00 EUR, A. cene v naslednjem koraku ni višal. Upravitelj je razglasil, da se delnice prodajo najboljšemu ponudniku G. - iz upraviteljevega izrednega poročila izhaja, da je upravitelj po končani dražbi pri banki poizvedoval glede plačila varščine in ugotovil, da G. varščine dejansko ni vplačal. Upravitelj je nato A. obvestil, kaj se je zgodilo in ga pozval k podpisu pogodbe.

- prodajno pogodbo je upravitelj St 000 podpisal 22. 6. 2020, upravitelj St 001 pa 8. ali 7. 7. 2020 (zapis datuma ni čitljiv), kupec A. 8. 7. 2020. 8. Pritožnik navaja, da prodaja ni bila skladna s sklepom o prodaji in razpisnimi pogoji. Ker pritožbeni očitek ni v ničemer konkretiziran, s tem pritožbenim argumentom ne more uspeti.

9. Nadaljnji pritožbeni argument je, da je sodišče dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe kupcu, ki ni bil najboljši dražitelj, čeprav bi moralo predlagano soglasje zavrniti oziroma bi moral upravitelj že prej preklicati opravljeno javno dražbo in jo ponovno opraviti. Pritožnik opozarja tudi na zmotno uporabo analogije z izvršilnim postopkom.

10. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na razloge, ki jih je višje sodišče zavzelo v sklepu VSL Cst 568/2015, ker se le-ti nanašajo na drugačno dejansko stanje, predvsem pa je uporabljene argumente iztrgal iz konteksta zadeve. V sedaj presojani zadevi ne gre za presojo, ali je prišlo do zamude roka iz šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP zaradi pogojevanja kupca po drugačnih pogojih prodaje, niti ne gre za presojo vprašanja, ali je bila prodajna pogodba pravilno sklenjena, ker bi upravitelj javno dražbo razveljavil ter odstopil od pogodbe, potem pa razveljavitev umaknil in umaknil tudi odstop od pogodbe. V sedanji zadevi je bistvena presoja, kako na pravilnost prodaje in tek roka iz šestega odstavka 334. člena ZFPPIPP vpliva dejstvo, da najboljši ponudnik, ki je bil eden od dveh dražiteljev, ni plačal varščine, upravitelju pa je na javni dražbi predložil lažno potrdilo o vplačani varščini, kar se je ugotovilo šele po končani javni dražbi. Ko torej _sensu stricto_ šestega in sedmega odstavka 334. člena ZFPPIPP ni bilo mogoče spoštovati iz razloga, ki je bil zunaj običajne skrbnosti upravitelja in kupca.

11. Višjemu sodišču se do argumenta zmotne analogne uporabe tretjega odstavka 191. člena ZIZ v tej zadevi ni treba opredeliti. O tem bi se moralo opredeliti, če bi G. sploh izpolnjeval formalni pogoj, da bi lahko nastopal na dražbi, tj. da bi vplačal varščino, pa kupnine ne bi plačal. Tretji odstavek 191. člen ZIZ namreč ureja situacijo, ko po uspešni javni dražbi najboljši ponudnik ne vplača kupnine. V tem primeru do takšne situacije ni prišlo. G. ne samo, da kupnine ni vplačal (on tudi sicer ni pritožnik zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z A.), sploh ni izpolnjeval formalnega pogoja, da bi bil dražitelj. Ob taki situaciji, upoštevajoč, da je G. upravitelja dejansko preslepil, je bil upraviteljev predlog za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z A. pravilen. Namen zakonskega roka je v preprečitvi predolgega trajanja postopka prodaje in nepotrebnega zavlačevanja, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine (prim. Cst 568/2015). Temu je bilo v tej zadevi tudi po presoji višjega sodišča zadoščeno.

12. Izrecno zatrjevani pravno pomembni pritožbeni razlogi (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) niso utemeljeni, pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.