Jedro

S tem ko sodišče prve stopnje tožniku ni vročilo prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, ga je onemogočilo v ugovarjanju pravilnosti prepisa, ki je bil ključnega pomena za ugotavljanje dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je z opustitvijo vročitve odvzelo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku oziroma mu ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe. Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev, da so bile pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 8. 2022, 28. 8. 2023 in 27. 3. 2024 sklenjene za določen čas; da je delovno razmerje med strankama od 31. 8. 2024 do odločitve sodišča sklenjeno za nedoločen čas; da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 8. 2024 nezakonita; da delovno razmerje ni prenehalo 11. 9. 2024, ampak je trajalo do odločitve sodišča. Zavrnilo je zahtevek, da je toženka dolžna tožnika za čas od 31. 8. 2024 do odločitve sodišča prijaviti v socialna zavarovanja, mu urediti vpis delovne dobe pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, plačati nadomestilo plače, regres za letni dopust in nadomestilo za neizrabljeni letni dopust ter mu povrniti stroške postopka. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Tožnik se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker mu ni bil vročen prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024, na katerem sta bila zaslišana tožnik in priča A. A. Ker z vsebino njunih izpovedi, na kateri je sodišče prve stopnje napačno oprlo svojo odločitev, ne razpolaga, je bila kršena njegova pravica do pritožbe. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnitev zahtevka v nasprotju z ugotovitvijo, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od te ugotovitve je odvisna odločitev o zahtevku za plačilo nadomestila plače, regresa za letni dopust in nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ki ga je sodišče prve stopnje presojalo v nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu. Ni se opredelilo do njegovih navedb o nasprotujočih si razlogih za odpoved, obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je napačno povzelo. Odpovedni razlog reorganizacije je nezdružljiv z razlogom prenehanja potreb po delu zaradi začasne narave nalog. Nejasnost razloga za odpoved je treba presojati v korist delavca, začasnost delovnih potreb pa razlagati glede na naravo dela, neodvisno od odločitve delodajalca. Potreba po tožnikovemu delu ni prenehala, saj ga je opravljal vse do 31. 8. 2024. Toženka je 14. 11. 2024 objavila razpis za zaposlitev na podobnem delovnem mestu. Tožniku je pogodbo o zaposlitvi dejansko odpovedala zaradi osebnih zamer B. B. in C. C., poslovni razlog je naknadno navidezno utemeljila z delnim prenosom dela v tujino. S tem tožnik ni bil seznanjen. O prenosu nalog tožnika je odločila šele na sestanku 22. 8. 2024, njegovo delovno mesto pa ukinila, potem ko je vložil tožbo. S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je toženka tožnikove navedbe o nezakoniti odpovedi konkretizirano prerekala, je kršilo njegovo pravico do izjave, sodnega varstva in poštenega sojenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnika. Navaja, da tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi, nima pravnega interesa za uveljavljanje nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Denarne zahtevke je uveljavljal le v posledici nezakonite odpovedi. Odpoved, ki jo je toženka podala iz poslovnega razloga, je zakonita. Začasnost dela na delovnem mestu specialist za nenehne izboljšave je potrdila A. A., zaslišana kot priča, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo. Prav tako utemeljeno je upoštevalo njeno izpoved, da na odločitev o odpovedi nista vplivala B. B. in C. C. Toženki je sodišče prve stopnje prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024, na katerem je bila poleg tožnika zaslišana priča A. A., vročilo 27. 12. 2024. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnik je s toženko sklenil več pogodb o zaposlitvi za določen čas, zadnjo z dne 27. 3. 2024 za čas od 1. 4. 2024 do 31. 8. 2024 za delovno mesto specialist za nenehne izboljšave. Delovno razmerje mu ni prenehalo zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena ta pogodba o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 8. 2024, in sicer dne 11. 9. 2024, po preteku 30‑dnevnega odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je svojo presojo pravilno osredotočilo na vprašanje zakonitosti odpovedi, ki jo je toženka obrazložila z začasnostjo dela na delovnem mestu specialist za nenehne izboljšave, bistveno zmanjšanim obsegom dela in pričakovanju po znižanju fiksnih stroškov ter izboljšanju gospodarnosti poslovanja, torej organizacijskim in ekonomskim razlogom, kot sta opredeljena v 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

6.Za odločitev bistvena dejstva (ali je v odpovedi obrazložen razlog podan, ali toženka odpovedi ni podala iz drugega, neutemeljenega razloga) je sodišče prve stopnje ugotavljalo v dokaznem postopku. Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024 je izvedlo dokaze - prebralo je listine in zaslišalo tožnika ter pričo A. A. Izpovedi je posnelo z napravo za zvočno snemanje.

7.Četrti odstavek 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se prepis zvočnega posnetka izdela v petih dneh po njegovem nastanku. Stranka ima pravico do dostopa do posnetka in pravico, da v petih dneh po vročitvi prepisa posnetka ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. Tako se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na samem naroku po drugem odstavku 124. člena ZPP ugovarja zoper vsebino zapisnika o dejanjih, ki so bila opravljena.

8.Sodišče prve stopnje je prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024 izdelalo in ga, kot je razvidno iz spisa, z dopisom z dne 23. 12. 2024 vročilo pooblaščencu toženke.

Tožnik mu v pritožbi utemeljeno očita, da mu prepisa zvočnega posnetka ni vročilo. Vročitev iz spisa ni razvidna. Z opustitvijo vročitve je kršilo četrti odstavek 125.a člena ZPP.

9.Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024, kot že navedeno, med drugim izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika in priče A. A., ključnih dokazov, na podlagi ocene katerih je ugotovilo za odločitev bistvena dejstva in sprejelo odločitev o zakonitosti odpovedi v izpodbijani sodbi. V obrazložitvi sodbe je povzelo izpoved tožnika (točki 8 in 13 obrazložitve) in utemeljilo, katera dejstva je ugotovilo iz izpovedi priče A. A. (točke 10, 13 in 14 obrazložitve), pri čemer je upoštevalo, da je tožnik s svojo izpovedjo potrdil poenotenje dela in prevzem dela s strani zaledne pisarne na Češkem.

10.Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v bistvenem delu oprlo prav na dejstva, ki jih je ugotovilo na podlagi ocene njegove izpovedi in izpovedi priče A. A., pri čemer uveljavlja, da ni izpovedal tako, kot je glede poenotenja dela in prevzema dela s strani zaledne pisarne na Češkem povzelo sodišče prve stopnje. V pritožbi torej uveljavlja, ne le, da mu sodišče prve stopnje prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024 ni vročilo, ampak tudi konkretno neskladnost oziroma zatrjevano nepravilnost prepisa zvočnega posnetka.

11.S tem ko sodišče prve stopnje tožniku ni vročilo prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024, ga je onemogočilo v ugovarjanju pravilnosti prepisa, ki je bil ključnega pomena za ugotavljanje dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je z opustitvijo vročitve odvzelo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku oziroma mu ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.

12.Ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je narekovala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Kršitve pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj ne more namesto sodišča prve stopnje tožniku vročiti prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024.

13.V novem sojenju naj sodišče prve stopnje kršitev odpravi, in sicer naj tožniku prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo dne 17. 12. 2024 pravilno vroči (prvi odstavek 132. člena ZPP) in mu omogoči, da v roku petih dni po vročitvi prepisa posnetka ugovarja zoper morebitne nepravilnosti (četrti odstavek 125.a člena ZPP). O ugovoru tožnika zoper prepis zvočnega posnetka naj odloči s sklepom. Na ta način naj sodišče prve stopnje v novem postopku tožniku omogoči, da uveljavlja nepravilnosti prepisa. Popravljen prepis zvočnega posnetka naroka, na katerem sta bila zaslišana tožnik in priča A. A., naj upošteva pri ugotavljanju za odločitev bistvenih dejstev, pri čemer naj upošteva, da je dokazno breme za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca, torej toženke (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).

14.Glede na to, da je bila tožba vložena septembra 2024, razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje ne bo povzročilo kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Sklep Pdp 159/2024 z dne 17. 4. 2024.

2Vročilnica je pripeta na dopis na list. št. 47.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 124, 125a, 125a/4, 132, 132/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.