Jedro

Pri točkovanju se upošteva le udeležba prosilca samega na prejšnjih javnih razpisih in ne drugih članov gospodinjstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) v zadevi ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, na podlagi prijave tožnika na 14. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljen v časopisu A. dne 18. 12. 2010, odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 530 točk in da se z doseženim številom točk uvršča na 277. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1 (prva točka izreka). V drugi točki izreka je odločil, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 545 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo; vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V obrazložitvi odločbe se je organ skliceval na pogoje predmetnega javnega razpisa ter pogoje in merila Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik). Iz obrazložitve odločbe dalje izhaja, da je tožnik na podlagi točkovalne kategorije 01 „Stanovanjski status“ (po postavki 1.1. udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja ali živi v prostorih za začasno bivanje oziroma v drugih nestanovanjskih prostorih) prejel 180 točk; kategorije 05 „Število članov gospodinjstva“ (po postavki 5.1. število mladoletnih otrok) 60 točk; kategorije 07 „Zdravstvene razmere“ (po postavki 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok) 80 točk; točkovalne kategorije 08 „Mlade družine - mladi “ (po postavki 8.1. družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let – mlada družina) 50 točk in kategorije 20 „Stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana“ (po postavki 20.4. nad 20 let) 110 točk, kar skupaj znaša 530 točk in ga uvršča na 277. mesto prednostne liste A1. Zato tožnik ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja na podlagi določbe javnega razpisa, ki stanovanja zagotavlja le tistim upravičencem, ki so na prednostni listi A1 dosegli nad vključno 545 točk. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je med drugim še navedeno, da se je točkovalna kategorija 16, to je udeležba na prejšnjih razpisih, točkovala na podlagi vpogleda v evidenco prvostopenjskega organa o udeležencih prejšnjih razpisov, ki so tudi izpolnjevali pogoje za razpis, tako da so se vsaj dvakrat uvrstili na prednostno listo upravičencev, upoštevalo pa se je izključno le udeležbo prosilca.

Župan Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 22. 11. 2011 tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. V obrazložitvi odločbe navaja, da je pri preizkusu pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske odločbe ugotovil, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter ni kršil materialnega zakona in pravil postopka, in presodil, da so pritožbene navedbe neutemeljene. Tožnik se je namreč pritožil, ker mu niso bile dodeljene točke za udeležbo na prejšnjih razpisih, in sicer za 12., 13. in 14. javni razpis, pri tem pa navajal, da je na 13. javnem razpisu sodelovala njegova žena ter da na 14. javnem razpisu po nasvetu delavke prvostopenjskega organa ponovno sodeluje sam. Drugostopni organ ugotavlja, da je prosilec v vlogi uveljavljal točke iz naslova udeležbe na prejšnjih razpisih po postavki 16.1. (prosilec je bil vsaj dvakrat uvrščen na prednostno listo za dodelitev socialnega in neprofitnega stanovanja) ter navedel 12. in 13. javni razpis ter da je na slednjem sodelovala žena. Po vpogledu v razpoložljivo dokumentacijo glede uvrstitve na prednostne liste na vseh prejšnjih javnih razpisih, ki so bili našteti v navodilih za izpolnjevanje vloge, in ki jih je tožnik prejel skupaj z obrazcem vloge, je drugostopenjski organ ugotovil, da se je tožnik uvrstil na prednostno listo na enem javnem razpisu, in sicer na 12. javnem razpisu v letu 2007, medtem ko se je na prednostno listo na 13. javnem razpisu v letu 2008 uvrstila tožnikova žena. Drugostopenjski organ navaja, da je bil tožnik že z javnim razpisom in navodili za za izpolnitev vloge, ki jih je prejel, seznanjen, da se upošteva le udeležba prosilca in ne drugih članov gospodinjstva. Ker ni bil dvakrat sam uvrščen na prednostno listo, temveč le enkrat, mu točk iz naslova udeležb na prejšnjih razpisih ni bilo mogoče dodeliti. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnik živi ločeno od svoje družine (žene in dveh otrok) ter da biva pri sorodnikih v stanovanju, ki si ga deli šest oseb, pa je drugostopenjski organ navedel, da je bila tožnikova družina pravilno obravnavana kot štiričlanska in da je pri točkovalni kategoriji 1 „Stanovanjski status“ prejel maksimalno število točk 180 (udeleženec je brez stanovanja), ločeno življenje moža od družine pa se ne točkuje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da žena pričakuje tretjega otroka, pa je drugostopenjski organ navedel, da iz navedb tožnika v dopolnitvi vloge in pritožbe izhaja, da v času razpisa od 20. 12. 2010 do 31. 3. 2011 njegova žena še ni bila noseča, zato navedene okoliščine pri točkovanju pogojev ni mogoče upoštevati.

Tožnik se z odločitvijo v izpodbijani odločbi ne strinja. Meni, da mu neutemeljeno niso bile dodeljene točke za sodelovanje na 12. in 13. javnem razpisu. Na 13. javni razpis se je sicer prijavila žena, vendar po nasvetu uradnikov pri prvostopenjskem organu, ker je tožnik tedaj ravno prestajal zaporno kazen. Ker gre za udeleženca na razpisih ene in iste družine, prosi sodišče, naj to upošteva. S tem bi dosegel manjkajoče točke ter bi lahko zaživel skupaj z družino. Tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja po vsebini enako kot organ v drugostopenjski odločbi. Pojasnjuje, da Pravilnik med obveznimi postavkami za točkovanje prosilcev ne predvideva postavke „prosilci, ki so se udeleževali prejšnjih razpisov“, vendar pa toženki omogoča, da po lastni presoji uvaja posamezne prednostne kategorije, ki se točkujejo prosilcu (drugi odstavek 6. člena Pravilnika). Tako je v predmetnem razpisu med drugim kot prednostna kategorija prosilcev, ki se jim dodelijo točke, opredeljena postavka „uvrstitev na listo pri prejšnjih razpisih“. Z objavljeno dodatno kategorijo je bil določen prosilec kot fizična oseba – posameznik in ne družina, kar iz točke 16.1. „prosilec je bil vsaj dvakrat uvrščen na prednostno listo za dodelitev socialnega ali neprofitnega stanovanja (prosilec navede javne razpise, na katerih se je uvrstil na prednostno listo)“ izrecno izhaja. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali tožniku kot prosilcu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem na 14. javnem razpisu (objavljenem v časopisu A. 18. 12. 2010) pripadajo točke po točkovalni kategoriji (v vlogi) 16 „Udeležba na prejšnjih razpisih“ (16.1. prosilec je bil vsaj dvakrat uvrščen na prednostno listo za dodelitev socialnega ali neprofitnega stanovanja; prosilec navede javne razpise, na katerih se je uvrstil na prednostno listo) oziroma ali je zaradi nedodelitve točk tožniku po navedeni točkovalni kategoriji odločitev v izpodbijani odločbi o doseženem številu točk, glede na katero se stanovanje tožniku ne dodeli, nezakonita. Ni pa sporno, da je tožnik v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem navedel (in tudi v drugih vlogah ter tožbi ne navaja drugače), da se je na 12. javni razpis prijavil sam, na 13. javni razpis pa njegova žena.

Iz 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem izhaja, da so med dodatnimi prednostnimi kategorijami prosilcev v skladu s 6. členom Pravilnika (po katerem najemodajalci lahko po svoji presoji vključijo v razpis tudi druge prednostne kategorije prosilcev od tistih, ki jih določa Pravilnik v skladu s 87. členom Stanovanjskega zakona) v točki 3.2. navedeni (v tretji alinei) „prosilci, ki so vsaj dvakrat sodelovali na prejšnjih razpisih in so tudi izpolnjevali razpisne pogoje …; upošteva se zgolj udeležba prosilca, ne pa tudi drugih članov gospodinjstva“. Za to prednostno kategorijo je nato v točki 3.3.1. (pod točko 3) navedeno, da se uvrstitev prosilca na prednostno listo na prejšnjih razpisih točkuje s 30 točkami za vsak predhodni razpis, na katerem se je prosilec uvrstil na prednostno listo, ob pogoju, da se je predhodno vsaj na dveh razpisih uvrstil med upravičence, vendar največ 150 točk. V obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem gre pri navedeni prednostni kategoriji za točkovalno kategorijo 16. Ob takih določbah javnega razpisa sodišče pritrjuje točkovanju prvostopenjskega organa, ki, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tožniku pri točkovalni kategoriji 16 točk ni dodelil. V obrazložitvi odločbe je ta organ tudi pravilno (v skladu s točko 3.2. javnega razpisa) pojasnil, ob izpolnjevanju katerih kriterijev se navedena prednostna kategorija prosilcev točkuje. Da tožniku, ki je v vlogi pri točkovalni kategoriji 16 navedel, da se je na prednostno listo na 12. javnem razpisu uvrstil sam, na 13. javnem razpisu pa žena, glede na kriterije in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, ki so navedeni v javnem razpisu (v prej povzeti točki 3.2.), točk ni bilo mogoče dodeliti, je v svoji odločbi navedel tudi drugostopenjski organ (ki je podatke o uvrstitvah tožnika na prejšnjih razpisih po razpoložljivi dokumentaciji tudi preveril ter so se skladali z navedbami tožnika v vlogi). Ta organ je tožniku tudi pravilno pojasnil, da se pri točkovanju upošteva le udeležba prosilca samega in ne drugih članov gospodinjstva. Tako namreč izrecno izhaja iz (prej povzete) tretje alinee točke 3.2. javnega razpisa.

Na drugačno presojo sodišča tudi ne morejo vplivati tožbene navedbe, da se tožnik na 13. javni razpis ni mogel prijaviti, ker je bil odsoten, ter se je zato po nasvetu uradnikov pri prvostopenjskem organu prijavila njegova žena, in da gre za člana iste družine. Eksplicitna določba točke 3.2., tretje alinee javnega razpisa namreč tudi po mnenju sodišča ne daje podlage za razlago, da se pri točkovanju lahko upošteva uvrstitev (na prednostno listo) na prejšnjih javnih razpisih tudi drugega člana gospodinjstva ali člana družine.

V zvezi s tožnikovo navedbo, da so v družini zdaj trije otroci, pa sodišče dodaja, da je že drugostopenjski organ preveril, ali je okoliščino (tedaj) pričakovanja tretjega otroka v okviru kriterijev in meril javnega razpisa bilo mogoče upoštevati, pa pri tem ugotovil, da glede na stanje v času javnega razpisa (20. 12. 2010 do 31. 3. 2011), ker tožnikova žena tedaj še ni bila noseča (in navedene ugotovitve tožnik ne prereka), to ni bilo mogoče. Ker je sodišče presodilo, da je bila tožnikova vloga na javni razpis po točkovalni kategoriji 16 glede na (nesporno) dejansko stanje in materialne predpise pravilno točkovana, in da drugačnim tožbenim navedbam ne more pritrditi, ter da tudi pri uradnem preizkusu ni našlo kršitev materialnega in procesnega prava, je moralo tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.