Jedro

V 3. odstavku 65. člena ZUTD je določeno, da se poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo. S pravnomočno sodbo morata biti ugotovljena oba zahtevana pogoja in sicer, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma mu je delovno razmerje vzpostavljeno. Zmotno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je takšen pogoj (glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja) izpolnjen le, če je vsebovan v izreku sodbe. Pravnomočen postane izrek sodbe in le izrek sodbe je izvršljiv. Vendar izvršljivost sodbe oziroma izreka sama po sebi ne pomeni, da v pravnomočni sodbi niso bila ugotovljena določena pravno-relevantna dejstva, konkretno glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Kljub temu, da je sodišče v delovnem sporu s sodbo ugotovilo, da je med tožečo in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in da je zavrnilo le tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, to ne pomeni, da je zavarovancu določenega dne zakonito prenehalo delovno razmerje. Če bi to držalo, potem ne bi sledil še preostali (ugodilni) del izreka, da je delodajalec delavca dolžan pozvati nazaj na delo, ga do vrnitve na delo prijaviti v obvezna zavarovanja ter mu obračunati zaostale mesečne bruto plače ter mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je v delovnem sporu zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi le zato, ker je na podlagi transformacije delovnega razmerja že sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Zato sta z izpodbijanima upravnima odločbama pravilno odpravljeni odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o priznanju nadomestila za primer brezposelnosti, tožeči stranki pa skladno s 140. členom ZUTD naloženo vračilo neto zneskov izplačanega nadomestila. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 5. 3. 2014 in odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota A. št. ... z dne 26. 7. 2013, se stroškovno zavrne.“

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke ... z dne 5. 3. 2014 in odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne enote A. št. ... z dne 26. 7. 2013 (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 458,47 EUR.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da interpretacija določbe 3. odstavka 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUTD) ni skladna s samim namenom te določbe in 140. člena ZUTD, ki urejata situacijo v primerih, kadar zavarovanci v sodnih postopkih zoper bivše delodajalce uspejo in so jih ti dolžni za čas, ki so bili vpisani v evidenco brezposelnih oseb in jim je bila priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, pozvati nazaj na delo. V času prejemanja denarnega nadomestila so zavarovanci vključeni v vsa obvezna zavarovanja kot prejemniki denarnega nadomestila. V primeru, če uspejo v sodnih postopkih, jih je za isto obdobje v obvezna zavarovanja dolžan na podlagi delovnega razmerja prijaviti delodajalec oziroma tožena stranka. Zaradi navedenega materialni predpis ZUTD uzakonja odpravo odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila, saj po predpisih o obveznih zavarovanjih, zavarovanci v obvezna zavarovanja ne morejo biti prijavljeni na podlagi dveh pravnih podlag, to je v konkretnem primeru na podlagi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila in na podlagi delovnega razmerja, ki ga je bila v konkretni zadevi na podlagi sodbe opr. št. I Pd 1179/2010 z dne 23. 5. 2012 zaradi nezakonitega ravnanja dolžna vzpostaviti tožnica. Izpostavlja, da je zavarovanec B.B. zoper tožnico v letu 2010 vložil tožbo zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. I Pd 1179/2010 z dne 23. 5. 2012 razsodilo, da je med tožnico in zavarovancem sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2010 dalje, ter da je tožnica dolžna zavarovanca pozvati nazaj na delo in ga za čas od 1. 8. 2010 do 31. 8. 2010 in od 1. 9. 2011 do vrnitve na delo, prijaviti v obvezna zavarovanja, mu obračunati zaostale mesečne bruto plače in od bruto plač odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto zneske z zamudnimi obrestmi. Dodatno izpostavlja, da je Delovno in socialno sodišče v 10. točki pravnomočne sodbe z dne 23. 5. 2012 obrazložilo, da je izpolnjen pogoj iz 54. člena Zakona o delovnih razmerjih za preoblikovanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj je bil izpolnjen eden od alternativno določenih pogojev in se zato ni spuščalo v presojo preostalih pogojev. V 11. točki je ugotovilo, da je med zavarovancem in sedanjo tožnico sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2010. Zavarovanec je v 2. točki tožbenega zahtevka zahteval tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011. Po mnenju tožene stranke iz citirane sodbe jasno in določno izhaja, da je tožnica postopala nezakonito, zaradi česar je bil izpolnjen pogoj transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas in da je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi zavrnjen iz razloga, ker je isto sodišče ugotovilo in razsodilo, da je zavarovanec na dan 31. 8. 2011 in dalje pri tožnici že v delovnem razmerju za nedoločen čas. Glede na navedeno meni, da presoja o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi citiranega sploh ni bila več smiselna, saj je bilo za tisti čas s sodbo vzpostavljeno delovno razmerje za nedoločen čas. Ni pravilno stališče, da tožnica ni postopala nezakonito, saj je v pravnomočni sodbi z dne 23. 5. 2012 ravno to jasno ugotovljeno in razsojeno. Meni, da je naslovno sodišče v izpodbijani sodbi svojo odločitev preozko utemeljilo le na zavrnitvi zavarovančevega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011, pri čemer pa je spregledalo, da je sodišče navedeni del tožbenega zahtevka zavrnilo ravno iz razloga, ker je ugodilo prvemu tožbenemu zahtevku, da je zavarovanec pri tožnici zaposlen za nedoločen čas, iz česar izhaja, da je bilo predhodno sklenjeno delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito. Dodatno navaja, da sodišče z izpodbijano sodbo vzpostavlja dejanski stan obstoja dveh pravnih podlag za vključitev v obvezna zavarovanja, kar je v celoti v nasprotju z materialnimi predpisi. Nesporno dejstvo je, da je tožnica povzročila, da je zavarovanec kot brezposelna oseba v postopku pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal socialno pravico, sodišče pa je v sodbi opr. št. I Pd 1179/2010 razsodilo, da zavarovanec sploh ni bil brezposelna oseba.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka vztraja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo ter sodbo tudi primerno obrazložilo. Določbi predpisa sta bili v postopku na prvi stopnji upoštevani in pravilno tolmačeni. Citira 3. odstavek 65. člena in 1. alinejo 2. odstavka 140. člena ZUTD ter vztraja, da sta bili obe določbi na prvi stopnji upoštevani in pravilno tolmačeni, jasen pa je tudi relevanten del izreka pravnomočne sodbe, s katerim je zavrnjen zahtevek, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011 nezakonito. Vztraja, da je predpise potrebno razlagati tako kot so zapisani in da ima gramatikalna razlaga prednost pred vsemi ostalimi metodami razlage. Opozarja pa tudi na to, da postane pravnomočen samo izrek sodbe, ne pa njena obrazložitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, zmotno pa je presodilo tudi listine, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze.

6. Predmet sodne presoje sta v tem postopku dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 3. 2014 in prvostopna odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota A. št. ... z dne 26. 7. 2013. S slednjo odločbo, potrjeno s citirano dokončno odločbo z dne 5. 3. 2014, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odpravil odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 25. 8. 2010, s katero je bila zavarovancu B.B. priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas treh mesecev v obdobju od 1. 8. 2010 do 31. 10. 2010 (I. točka izreka). Z II. točko izreka je odpravil tudi odločbo z dne 26. 9. 2011, s katero je bila zavarovancu priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas petih mesecev v obdobju od 1. 9. 2011 do 31. 1. 2012. Na podlagi odpravljene odločbe iz I. točke izreka je odločil, da je bil zavarovancu do dneva izdaje te odločbe izplačan znesek v višini 781,69 EUR neto, na podlagi odpravljene odločbe iz II. točke izreka pa znesek v skupni višini 4.035,33 EUR neto oziroma skupaj 4.817,02 EUR neto, ki ga je zavarovančev delodajalec C. dolžan vrniti v 30 dneh od dokončnosti te odločbe na transakcijski račun Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

7. Sporno v tej zadevi je, ali je bil v obravnavanem primeru izpolnjen dejanski stan iz 3. odstavka 65. člena in 1. alineje 1. odstavka 140. člena ZUTD in ali je v predsodnem postopku obstajala podlaga za odpravo odločb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, s katerima je bila zavarovancu priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in odločeno, da je dolžna tožeča stranka kot njegov delodajalec vrniti neto znesek izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti Zavodu RS za zaposlovanje.

8. Pravna podlaga za odločitev je podana v ZUTD. Ta v 3. odstavku 65. člena določa, da se poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah Zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Nadalje je v 4. odstavku citirane določbe določeno, da določba prejšnjega odstavka o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila velja tudi v primeru, ko zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svojih pravic skladno s 7. in 8. alinejo 2. odstavka 63. člena tega zakona, umakne tožbo ali sklene sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

9. V primeru odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter 3. in 4. odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila in sicer, če je odprava odločbe na podlagi 3. odstavka 65. člena zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče (1. in 2. odstavek 140. člena ZUTD).

10. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila zavarovancu B.B. pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti najprej priznana za obdobje od 1. 8. 2010 do 31. 10. 2010, nato pa še za obdobje od 1. 9. 2011 do 31. 1. 2012, obakrat zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas pri tožeči stranki. Zavarovanec je v delovnem sporu zoper tožečo stranko zaradi transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas uspel z zahtevkom po ugotovitvi, da je med tožečo in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2010 dalje ter, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v obvezna zavarovanja in mu obračunati zaostale mesečne bruto plače, odvesti davke in prispevke, zavarovancu pa izplačati neto zneske s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevek, da je med tožnikom in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2009 dalje ter da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011 nezakonito in se razveljavi, je bil zavrnjen (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 1179/2010 z dne 23. 5. 2012). Štelo je, da z navedeno pravnomočno sodbo delovnega sodišča ni izpolnjen zakonski dejanski stan kot podlaga za odpravo odločb o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

11. V delovnem sporu je sodišče ugotavljalo ali je podan eden od alternativno določenih pogojev v 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZDR) in ali je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas ter v zvezi s tem, ali je tožniku po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 31. 7. 2010 in z dnem 31. 8. 2011 zakonito prenehalo delovno razmerje. S sodbo opr. št. I Pd 1179/2010 z dne 23. 5. 2012 je Delovno in socialno sodišče ugotovilo, da je med tožečo in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2010 dalje, ker je izpolnjen eden izmed alternativno določenih pogojev iz 54. člena ZDR za preoblikovanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2010. Tožnik je kljub poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dnem 31. 7. 2010, ob pristanku tožene stranke, nadaljeval z delom do 3. 8. 2010, kar je razvidno tudi iz podpisane pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 16. 8. 2010, je obstajala tudi volja za nadaljevanje delovnega razmerja. Sodišče je v delovnem sporu posledično odločilo tudi, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ga prijaviti v obvezna zavarovanja za čas od 1. 8. 2010 do 31. 8. 2010 ter od 1. 9. 2011 dalje do vrnitve na delo ter obračunati vse zaostale bruto plače, od bruto zneskov plače pa za tožnika odvesti predpisane davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto zneske. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da med tožnikom in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2009 dalje ter da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011 nezakonito in se razveljavi.

12. V obravnavani zadevi je ključnega pomena ugotovitev, da zavarovancu s potekom časa dne 31. 7. 2010 delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, ni prenehalo zaradi izpolnjenega enega izmed alternativnih pogojev, določenih v 54. členu ZDR in nastopa posledice, ki je določena v citirani določbi v primeru nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. ZDR v 54. členu (posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas) določa, da če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Do posledic zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, določenih v 54. členu ZDR in do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas pride tudi v primeru, če delavec ostane na delu še po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Torej gre tudi v takšnem primeru za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

13. Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da je v določbi 3. odstavka 65. člena ZUTD jasno določeno, da se poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo. Na podlagi takšne dikcije 3. odstavka 65. člena ZUTD tudi pravilno zaključuje, da morata biti s pravnomočno sodbo ugotovljena oba zahtevana pogoja in sicer, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma mu je delovno razmerje vzpostavljeno. Zmotno pa je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je takšen pogoj (torej glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja) izpolnjen le, če je vsebovan v izreku sodbe. Pravnomočen postane izrek sodbe in le izrek sodbe je izvršljiv. Torej je sodba izvršljiva le v obsegu, kot je določeno v izreku. Vendar izvršljivost sodbe oziroma izreka sama po sebi ne pomeni, da v pravnomočni sodbi niso bila ugotovljena določena pravno-relevantna dejstva, konkretno glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja 1. 8. 2010. Kljub temu, da je sodišče v delovnem sporu s sodbo z dne 23. 5. 2012 ugotovilo, da je med tožečo in toženo stranko sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 8. 2010 dalje in da je zavrnilo le tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011 nezakonito, to ne pomeni, da je zavarovancu dne 1. 8. 2010 zakonito prenehalo delovno razmerje. Ker če bi to držalo, potem ne bi sledil še preostali (ugodilni) del izreka, da je delodajalec delavca dolžan pozvati nazaj na delo, ga do vrnitve na delo prijaviti v obvezna zavarovanja ter mu obračunati zaostale mesečne bruto plače ter mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. Pritožba pravilno poudarja, da je sodišče v delovnem sporu zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2011 le zato, ker je na podlagi transformacije delovnega razmerja, že sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Sicer pa je ravno to, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje s pravnomočno sodbo, ne glede na to, da tega ne vsebuje izrek, jasno ugotovljeno.

15. Glede na navedeno sta z izpodbijanima odločbama pravilno, na podlagi 3. odstavka 65. člena ZUTD odpravljeni odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o priznanju nadomestila za primer brezposelnosti, delodajalcu, sedaj tožeči stranki, pa skladno s 140. členom ZUTD naloženo vračilo neto zneskov izplačanega nadomestila. Podlaga za odpravo odločb o priznanju denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je bilo za obdobje, za katero je bilo zavarovancu priznano denarno nadomestilo, vzpostavljeno delovno razmerje za nedoločen čas s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pd 1179/2010 z dne 23. 5. 2012. 16. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu z 2. in 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno v izreku. Ker tožeča stranka v odgovoru na pritožbo ni v ničemer pripomogla k razjasnitvi sporne zadeve, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 155. člena ZPP odločilo, da sama trpi stroške odgovora na pritožbo.