Jedro

Odločilnega pravnega dejstva, da je tožnica to pošiljko prejela, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. V prid presoji, da se je to zgodilo, se je, kot rečeno, v 16. točki obrazložitvi sklicevalo na logičen zaključek, da poštne pošiljke praviloma dosežejo svojega naslovnika v treh delovnih dneh in k temu dodalo, da pošiljatelj, če pošiljka ni poslana priporočeno, tega dejstva ne more dokazati drugače kot s predložitvijo poslanega dokumenta in z zaslišanjem prič.

Med pravdnima strankama ni sporno, da dopisa z dne 25. 10. 2019, ki vsebuje odpoved Pogodbe, toženka ni oddala priporočeno na pošto. Z zaslišanjem prič pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnica to odpoved prejela do 31. 10. 2019. Ker pa je tožnica ob sklicevanju na uveljavljen računalniški CMR sistem beleženja pošte pri svojem poslovanju izrecno zatrjevala, da te odpovedi ni prejela, je omenjen logični zaključek sodišča prve stopnje oprt na domnevo, ne pa na prepričanje. Tak dokazni standard pa ne zadošča niti za izdajo začasne odredbe, kaj šele sodbe.

V teoriji in v praksi je zavzeto enotno stališče, da je treba za meritorno odločitev trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v resničnost, oziroma da v resničnost ugotovitev ne bi podvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

1. v II. točki izreka tako, da mora toženka v 8 dneh od prejema te sodbe plačati tožnici 2.014,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2020 do plačila;

2. v III. točki izreka pa tako, da mora toženka v osmih dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 681,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. aprila 2022 do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu II. točke izreka ta izpodbijana sodba potrdi.

III. Toženka mora v osmih dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 459,99 EUR, po preteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do pačila.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 4,68 EUR (I. točka izreka), zahtevek za plačilo 2.014,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2020 dalje in za plačilo zneska 45,52 EUR pa je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je tožnici naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 849,20 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je povzelo navedbe tožnice, da od toženke na podlagi Pogodbe o oskrbi srednjega poslovnega odjemalca z električno energijo številka ... z dne 8. 12. 2017 (v nadaljevanju Pogodba) in splošnih pogojev tožnice za oskrbo osrednjih poslovnih odjemalcev z električno energijo (v nadaljevanju SP) zahteva plačilo _pogodbene kazni_ v znesku 2.014,44 EUR zaradi predčasnega prenehanja Pogodbe med pravdnima strankama, (2) da je bila Pogodba sklenjena za nedoločen čas, (3) da je v 13. členu SP določeno, da lahko kupec **najkasneje do 30. oktobra v tekočem letu** za naslednje leto odstopi od pogodbe - če pa to stori kasneje, mora prodajalcu plačati nastalo škodo in pogodbeno kazen, (4) da sta se v SP stranki za tako sankcijo dogovorili zato, ker trg z električno energijo temelji na terminskih poslih, zaradi česar si noben dobavitelj ne more privoščiti, da bi prodajal elektriko, ne da bi imel določene količine na trgu vnaprej „zakupljene“, (5) da je bila tožnica 18. 3. 2020 preko aplikacije „P.“ obveščena, da bo toženka s 1. 4. 2020 prešla na drugega dobavitelja, (6) da je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni utemeljen zato, ker toženka Pogodbe za leto 2020 ni odpovedala do 30. 10. 2019 in med drugim (7) da skladno s 14. členom SP višina pogodbene kazni znaša vrednosti zadnjih treh računov, kar predstavlja znesek 2.014,44 EUR.

3. Povzelo je tudi navedbe toženke, (1) da je ta že z dopisom z dne 25. 10. 2019 odstopila od Pogodbe, (2) da je ta dopis tožnici poslala z navadno pošto na naslov v Novi Gorici in med drugim (3) da je ta dopis tožnica do 30. 10. 2019 gotovo prejela, saj se poštne pošiljke ne izgubljajo.

4. V dokaznem postopku je sodišče ugotovilo naslednja pravna odločilna dejstva: (1) da sta pravdni stranki 8. 12. 2017 sklenili Pogodbo s SP, na podlagi katere je tožnica toženko do 31. 3. 2020 oskrbovala z električno energijo, (2) da je toženka 22. 10. 2019 prejela tožničino obvestilo o zvišanju cen električne energije za leto 2020, (3) da je tožnica toženki za plačilo pogodbene kazni izstavila račun IR11786470, katerega toženka ni plačala, (4) da je toženka tožničine račune IR10694887, IR10883371, IR11095930, IR298339 in IR11505768 plačala z zamudo, (5) da 4. točka 9. člena SP določa, da lahko kupec v roku osmih dni od dneva poslanega obvestila o novih cenah odstopi od pogodbe, če se z novimi cenami električne energije ne strinja, (6) da iz iste točke izhaja, da se takrat, kadar prodajalec ne prejme kupčeve odstopne izjave v osmih dneh od dneva, ko je poslal obvestilo o spremembi cen, šteje, da kupec soglaša s spremembo in se nove cene uporabljajo od datuma, določenega s strani prodajalca, (7) da je tožnica toženko o podražitvi za skoraj 40 % v nižji tarifi in za 30 % v višji tarifi, obvestila in da je do tedaj obdobje obvezne pogodbene vezave že preteklo, (8) da je direktor toženke po prejemu obvestila o podražitvi električne energije svoji tajnici naročil, naj uredi zadevo v zvezi z odpovedjo pogodbe tožnici, (9) da je tajnica toženke tožnici 25. 10. 2010 napisala dopis, da toženka odstopa od pogodbe in med drugim (10) da je dopis poslala tožnici z navadno pošto, v nabiralnik pa ga je vrgla ona osebno.

5. Na podlagi teh dejstev je presodilo, da je toženka dokazala, da je 25. 10. 2019 tožnici poslala dopis o odpovedi pogodbe. Na podlagi tega je napravilo „logični zaključek“, da je tožnica ta dopis prejela pravočasno, torej do 30. 10. 2019, saj poštne pošiljke praviloma dosežejo svojega naslovnika v treh delovnih dneh (16. točka obrazložitve). Zato je tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni (vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi v zvezi s tem) kot neutemeljen zavrnilo.

**Pritožba tožnice**

6. Proti 2. in 3. točki izreka prvostopenjske sodbe se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo „v izpodbijanem delu v celoti razveljavi ter samo odloči o tožnikovem tožbenem zahtevku oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev“. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

7. Na vročeno pritožbo toženka ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

8. Pritožba je utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

9. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_O odločbah, ki ji lahko izda sodišče druge stopnje_

10. Skladno z določilom prvega odstavka 351. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče pritožbo zavrže kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje.

11. Takega predloga, kot ga je v predzadnjem odstavku pritožbe oblikovala tožnica, to je, da naj pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu _razveljavi ter samo odloči o tožbenem zahtevku_, torej ZPP ne predvideva.

_O uporabljenih pravnih podlagah_

12. Kot je zgoraj pojasnjeno, SP tožnice, na katere je toženka s podpisom Pogodbe pristala, tožnico upravičujejo do zahtevka za plačilo pogodbene kazni, če za naslednje koledarsko leto kupec (toženka) najkasneje do 30. 10. v tekočem letu ne odpove pogodbe o dobavi električne energije1. Pojasnjen je tudi razlog za tako določilo.

13. Skladno z določilom 212. člena ZPP mora med pravdo vsaka stranka dokazati dejstva, ki so njej v prid. Tako mora tožeča stranka dokazati trditve, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen, toženka pa trditve, iz katerih izhaja, da ni utemeljen.

14. Drži pritožbeno stališče, da v našem pravu uveljavljena prejemna (in ne oddajna) teorija. Za nastop učinkov mora biti skladno z določilom drugega odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika odpoved trajnega dolžniškega razmerja nasprotni stranki vročena.

15. Glede na zgornje razloge je toženka tista, ki bi morala dokazati, da je tožnica odpoved pogodbe z dne 25. 10. 2019 do 31. 10. 2019 tudi prejela, kot pravilno opozarja pritožnica. To bi po presoji pritožbenega sodišča lahko storila najmanj na dva načina: (1) s predložitvijo poštnega potrdila o priporočeni oddaji odpovedi Pogodbe na pošti ali pa npr. (2) s pozivom, naj sodišče naloži tožnici, da predloži svojo evidenco prispelih poštnih pošiljk v obdobju od 26. do 31. oktobra 2019, na katero se je ta sklicevala kar v dveh vlogah2. Vendar ne enega ne drugega ni storila.

**K delni spremembi izpodbijane sodbe**

16. Na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tajnica direktorja toženke 25. 10. 2019 dopis z odpovedjo pogodbe, naslovljen na tožnico, vrgla v poštni nabiralnik, je pritožbeno sodišče vezano, saj gre za postopek v SMV.

17. Odločilnega pravnega dejstva, da je tožnica to pošiljko prejela, pa sodišče prve stopnje _ni ugotovilo_. V prid presoji, da se je to zgodilo, se je, kot rečeno, v 16. točki obrazložitvi sklicevalo na _logičen zaključek_, da poštne pošiljke praviloma dosežejo svojega naslovnika v treh delovnih dneh in k temu dodalo, da pošiljatelj, če pošiljka _ni poslana priporočeno_, tega dejstva ne more dokazati drugače kot predložitvijo poslanega dokumenta in z zaslišanjem prič.

18. Med pravdnima strankama ni sporno, da dopisa z dne 25. 10. 2019, ki vsebuje odpoved Pogodbe, toženka ni oddala priporočeno na pošto. Z zaslišanjem prič pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnica to odpoved prejela do 31. 10. 2019. Ker pa je tožnica ob sklicevanju na uveljavljen računalniški CMR sistem beleženja pošte pri svojem poslovanju izrecno zatrjevala, da te odpovedi ni prejela, je omenjen _logični zaključek_ sodišča prve stopnje oprt na domnevo, ne pa na prepričanje. Tak dokazni standard pa ne zadošča niti za izdajo začasne odredbe3, kaj šele sodbe.

19. V teoriji in v praksi je zavzeto enotno stališče, da je treba za meritorno odločitev trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v resničnost, oziroma da v resničnost ugotovitev ne bi podvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek4. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilno pravno dejstvo, da je tožnica odpoved pogodbe z dne 25. 10. 2019 prejela najkasneje do 31. 10. 2019, oprlo na domnevno, namesto na prepričanje, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zmotna uporaba materialnega prava pa na podlagi določila 5. točke 258. člena ZPP zahteva spremembo izpodbijane sodbe.

20. Višini tožbenega zahtevka iz naslova pogodbene kazni, ki jo je tožnica utemeljila v III. točki trditvene podlage, toženka ni ugovarjala.

21. Iz neprerekanih trditev tožnic tudi izhaja, da je toženko večkrat pozvala k plačilu pogodbene kazni na podlagi računa z dne 8. 5. 2020 (A4), ki je zapadel v plačilo 1. 6. 2020. Plačilo zakonskih zamudnih obresti pa je tožnica terjala od 23. 9. 2020 dalje. Skladno z določilom prvega odstavka 378. člena OZ mora dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice upniku plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

22. Glede na zgornje razloge je pritožbeno sodišče pritožbi proti II. točki izreka delno ugodilo in izpodbijano izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, kot je razvidno iz I.1. točke izreka te sodbe.

**K delni zavrnitvi pritožbe**

23. Pritožbe proti tistemu delu II. točke izreka, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 45,52 EUR, tožnica ni obrazložila. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus tega dela sodbe. Ker pa ob tem ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350.člena ZPP, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in ta del izpodbijane sodbe na podlagi določila 353. člena ZPP potrdilo (II. točka izreka).

**K spremembi stroškovne odločitve iz III. točke izreka**

24. Ker je pritožnica s pritožbo uspela v glavni stvari, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP spremilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Stroške je pritožbeno sodišče odmerjalo od vrednosti spornega predmeta 2.014,44 EUR, kar sodbi pod razpon 300 odvetniških točk. Za sestavo dopolnitve tožbe je pritožbeno sodišče tožnici po tar. št. 19 OT priznalo 300 točk, za materialne stroške pa skladno z 11. členom OT 6 točk. Po tar. št. 19/2 OT ji za drugo vlogo priznalo 225 točk in po 11. členu OT 4,5 točk. Za udeležbo na odvetnika na glavni obravnavi 3. 7. 2022 ji po tar. št. 21/1 priznalo znalo 150 točk, to je skupno 685,50 točk, kar ob vrednosti točke na dan izdaje te sodbe (0,60 EUR) znaša 411,30 EUR, upoštevajoč 22 odstoten DDV pa 501,42 EUR. Ker je tožnica plačala tudi sodno takso 44,00 EUR za izvršilni postopek in 136,00 EUR za dopolnitev tožbe, naša njena skupaj priznana nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje 681,42 EUR. Te stroške mora toženka povrniti tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2022 dalje, to je od preteku 8 dni po prejemu prvostopenjske sodbe, kar se je zgodilo 29. 3. 2022. **K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

25. Ker je bila tožnica v pritožbenem postopku uspešna, ji mora toženka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Za sestavo pritožbe ji je pritožbeno sodišče po OT 21/1 priznalo 375 točk, po 11. členu OT pa 7,5 točk, kar skupno znaša 382,50 točk oziroma 229,50 EUR, upoštevajoč 22 % DDV pa 297,99. Skupaj s plačano sodno takso za pritožbeni postopek v znesku 180,00 EUR znašajo stroški tožnice v breme toženke 459,99 EUR. Če teh stroškov toženka tožnici ne bo poravnala v osmih dneh od prejema te sodbe, pa ji bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

1 Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj se mu zdi odločilen rok 31. 10. 2019, za odločitev o pritožbi ni pomembna. 2 Tako je npr. na 2. strani vloge z dne 4. 6. 2021 navedla, da vso pošto skrbno beleži ob njenem prihodu in vpisuje v računalniški sistem (v računalniškem programu CMR). 3 Po določilu prvega odstavka 272. člena ZIZ se za izdajo začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti. 4 Primerjaj 8. člen ZPP in sklep VSL I Cp 3393/2014 z dne 18. 2. 2015, II Cp 1775/2013 z dne 10. 2. 2013 in ostale.