Jedro

Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavita odločbi tožene stranke štev. 21-865608 z dne 14.6.1996 in P-865608 z dne 22.7.1997, in da se mu na novo odmeri invalidska pokojnina, ter da se mu izplačajo razlike premalo izplačanih invalidskih pokojnin.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da mu je bila invalidska pokojnina priznana že z odločbo iz leta 1987. V letu 1996 mu je tožena stranka na novo odmerila invalidsko pokojnino in mu to izračunala v nižjem znesku. Zoper to odločbo se sicer ni pritožil, je pa zato predlagal spremembo odločbe na podlagi določila 270. člena ZPIZ z obrazložitvijo, da je tožena stranka posegla v njegove že priznane pravice. Poleg tega je bila sprememba izpeljana v nasprotju z veljavnimi predpisi. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, ter zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče pravilno uporabilo določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je odločba, ki je vsebinsko predmet spora, dokončna odločba št. 21-0865608 z dne 2.2.1996. S to odločbo je tožena stranka revidentu na novo odmerila in določila invalidsko pokojnino in to odločbo želi tožnik spremeniti v (nepravi) obnovi postopka.

Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta. Obe nižji sodišči sta presodili, da je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno in da zato ni bilo razlogov za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe. Revizijsko sodišče s tako odločitvijo povsem soglaša. Revidentu - zavarovancu tožene stranke - je bila kot invalidu I. kategorije invalidnosti priznana pravica do invalidske pokojnine od 19.9.1987 dalje. Invalidska pokojnina mu je bila odmerjena ob upoštevanju določbe 292. člena ZPIZ in mu je bil zato priznan dodatek na invalidnost po določbi 90. člena Statuta ZPIZ (Uradni list SRS, št. 40/83). Ker je revident dopolnil do dneva nastanka invalidnosti 56 let starosti in imel do prenehanja zavarovanja 21 let 3 mesece in 18 dni pokojninske dobe, in ker je bila njegova invalidnost I. kategorije deloma posledica nesreče pri delu deloma pa bolezni (razmerje 30:70), je (bila) pokojnina sestavljena iz ustreznih sorazmernih delov. V delu, kjer je bila izračunana kot posledica nereče pri delu, je bila invalidska pokojnina odmerjena v višini 85 % od pokojninske osnove, v delu, kjer je šlo za bolezen pa v višini 47 % od pokojninske osnove, ter z dodanim 5 % dodatkom za invalidnost (drugi odstavek 292. člena ZPIZ, 90. člen Statuta - Uradni list SRS, št. 40/90), tako da je pravilen skupni odstotek znašal 60,04 % od najnižje pokojninske osnove, za katero je tožena stranka ugotovila, da je za revidenta najugodnejša. Odmerjena invalidska pokojnina v znesku 28.844,87 SIT, do katere je bil revident upravičen od 1.3.1996 dalje, je bila zato izračunana v skladu z veljavnimi predpisi, kar pomeni, da z odločbo z dne 2.2.1996 ni bil očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta. Ker morebitni drugi razlogi ob presojanju pogojev za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe po 270. členu ZPIZ ne morejo biti upoštevni, že tožena stranka, kasneje pa tudi obe sodišči nista imeli pravne osnove, da bi zahtevku revidenta ugodili in dokončno odločbo spremenili.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.