Jedro

V ugovoru po izteku roka ni mogoče razpravljati o dolžnikovih navedbah, ki jih je ali bi jih lahko uveljavljal v že v sodnem ugovoru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upnikom pa je dolžan v roku 8 dni povrniti 354,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka, v katerem je zatrjeval, da je sam izpolnil obveznost, ki mu jo je nalagal sklep o izvršbi.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik in navaja, da so se v 2. točki sodne poravnave pravdne stranke sporazumele, da se trasa služnostne poti, ki poteka preko nepremičnine parcelna št. 6/2 k.o. G, v tistem delu, kjer nepremičnina ni asfaltirana, po celi dolžini zravna in omeji z betonskimi robniki. Dolžnik se je zavezal, da bo betonske robnike na severni strani poti položil tako, da bodo predstavljali podaljšek linije severnega roba asfalta in da bo širina služnostne poti po celi dolžini njegove parcele tudi v zračni liniji znašala 3 metre. Dolžnik je svojo obveznost v celoti izpolnil. V 5. točki sodne poravnave pa so se pravdne stranke dogovorile, da se preko poti ob posestni meji med parcelo 6/2 k.o. G. in javno potjo na zahodni strani in ob posestni meji med parc. 6/2 in 6/3 obe k.o. G. postavi ograja z vrati, tako da medsebojna razdalja nosilcev vrat znaša najmanj 3,2 metra. Dolžnik je skladno z dogovorom postavil ograjo z vrati, pri čemer je naknadno tudi sam odstranil betonski prag pod vrati v približni višini 35 cm. Dolžnik je torej v celoti izpolnil svoje obveznosti po navedeni sodni poravnavi, zato bi moralo sodišče ugovoru po poteku roka ugoditi. Sodišče se ni spuščalo v to, ali je dolžnik izpolnil svoje obveznosti, temveč je ugotavljalo le, ali je naredil to, kar je upnik predlagal v predlogu za izvršbo in je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo. Dolžnik tega, kar je nalagal sklep o izvršbi, ni napravil, saj zato ni bilo potrebe; ko je izrezal prag pod vrati, je onemogočil uporabo služnostne poti. Dolžnik je tudi predlagal, da sodišče v naslovni zadevi opravi narok na kraju samem in se samo prepriča, da je obveznost izpolnil, vendar tega sodišče ni storilo, zaradi česar je napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter kršilo določbe postopka. Za postavitev ograje je dolžnik pridobil tudi gradbeno dovoljenje.

Na pritožbo so odgovorili upniki in prerekali podane pritožbene navedbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, da ni opravilo ogleda na kraju samem, ni podana. Dolžnik namreč v ugovoru po poteku roka dokaza z ogledom ni predlagal, zakaj neizvedba tega dokaza v okviru odločanja sodišča o dolžnikovem prvem ugovoru ne predstavlja v pritožbi upoštevne kršitve določb pravdnega postopka, pa je pritožbeno sodišče dolžniku že odgovorilo v svojem sklepu z dne 17.3.2010. Navedbe dolžnika o tem, da je izpolnil svojo obveznost po 2. in 5. točki sodne poravnave kot izvršilnega naslova, predstavljajo ponovitev njegovih ugovornih navedb, ki jih je sodišče prve stopnje že pravnomočno zavrnilo. Takrat je pri odločanju o ugovoru ocenilo, da upniki utemeljeno zahtevajo tudi odstranitev betonskega stebra, saj se po sodni poravnavi niso zavezali, da bi sami uredili prestavitev poti, steber pa stoji na obstoječi trasi služnostne poti in upnike ovira pri vožnjah. Sodišče prve stopnje se je torej pri odločanju o izpolnitvi dolžnikove obveznosti, kot jo zatrjuje v ugovoru po izteku roka, pravilno oprlo na obveznost, kot jo dolžniku narekuje izdani sklep o izvršbi, te obveznosti pa dolžnik (kot sam priznava tudi v pritožbi), ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor utemeljeno zavrnilo ter so nasprotne pritožbene navedbe, da je dolžnik obveznosti izpolnil zgolj s porušitvijo betonskega praga, neutemeljene. V ugovoru po izteku roka namreč ni mogoče razpravljati o dolžnikovih navedbah, ki jih je ali bi jih lahko uveljavljal že v sodnem ugovoru. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, upniku pa je dolžan povrniti njegove stroške pritožbenega postopka. Te je sodišče odmerilo po priglasitvi v skladu z odvetniško tarifo in predstavljajo stroške za vložitev odgovora na pritožbo ter pavšalne stroške za fotografije in telekomunikacije, vse povečane za davek na dodano vrednost. Odmerjene stroške je dolžnik dolžan upnikom povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.