Jedro

Zakon ne predpisuje, da bi morali biti pritožbeni razlogi navedeni v vsakem sklepu v pravnem pouku o pravici do pritožbe.

V postopku zaradi insolventnosti ni upravitelj tisti, ki na portalu AJPES objavlja načrte razdelitve, temveč to stori sodišče prve stopnje. Upravitelj te možnosti sploh nima. Kakršnokoli oškodovanje morajo upniki, ki v sodnem postopku pravočasno ne uveljavijo svojih pravic, pripisati zgolj svoji neaktivnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 6.1.2014 (p.d. 251), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče 29.11.2013 ni ničesar objavilo, ampak je to storila upraviteljica. Sodišče je objavilo šele končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, in to 14.1.2014, upnik pa je zoper ta načrt vložil tudi ugovor. Načrt je bil tudi objavljen brez ustreznega pravnega pouka, prav tako tudi izpodbijani sklep ne vsebuje pravnega pouka v skladu s 366. členom ZFPPIPP. S postopanjem stečajne upraviteljice, ki je zavestno kršila določbe ZFPPIPP, je prišlo do oškodovanja pritožnika, do izdaje nezakonitega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 6.1.2014 in do storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase je dovoljeno izpodbijati samo: (1.) odločitve o ugovorih upnikov, ki so bili vloženi v skladu s 364. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) proti objavljenemu načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase, in (2.) končni načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (1. odstavek 366. člena ZFPPIPP, ki se na podlagi 10. odstavka 371. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za delitve posebne razdelitvene mase). Dejstvo, da pravni pouk ne vsebuje teh določb, na pravilnost sklepa ne more vplivati, pri čemer zakon ne predpisuje, da bi morali biti pritožbeni razlogi navedeni v vsakem sklepu v pravnem pouku o pravici do pritožbe.

5. Sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo, da noben upnik ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (v nadaljevanju načrt razdelitve), ki ga je sodišče objavilo 29.11.2013. Višje sodišče ugotavlja, da v spisu dejansko ni nobenega ugovora, ki bi bil vložen po objavi načrta razdelitve dne 29.11.2013 pa vse do izdaje izpodbijanega sklepa, pritožnik pa je ugovor vložil 24.1.2014, torej že po objavi izpodbijanega sklepa.

6. Vendar pa pritožnik v svoji pritožbi uveljavlja, da sodišče sploh ni objavilo načrta razdelitve, po njegovih trditvah naj bi ga objavila upraviteljica, objavljen naj bi bil brez pravnega pouka o pravici do pritožbe. V kolikor bi se to izkazalo za resnično, bi to pomenilo, da ugovori niso bili vloženi zato, ker načrt razdelitve ni bil objavljen ali pa ne bi imel pravilnega pravnega pouka o pravici do ugovora. V takem primeru seveda upniku ne bi bilo mogoče odreči pravice do izpodbijanja sklepa o razdelitvi, saj bi prišlo da bistvene kršitve določb stečajnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo za postopke zaradi insolventnosti na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP, zaradi katere bi bilo upniku onemogočeno uveljavljanje pravic (vložitve ugovora zoper načrt razdelitve).

7. V postopku zaradi insolventnosti ni upravitelj tisti, ki na portalu AJPES objavlja načrte razdelitve, temveč to stori sodišče prve stopnje. Upravitelj te možnosti sploh nima. Iz spisa je razvidno, da je bil v obravnavani zadevi v spis predložen načrt razdelitve, in sicer ga je v spis vložila upraviteljica 27.11.2013 in je vpisan kot procesno dejanje št. 246, sodišče pa je ta načrt objavilo 29.11.2013, ID objave na AJPES, ki je v spisu prav tako zabeležen, je 1472876. Višje sodišče je tudi preverilo, ali je bil načrt razdelitve objavljen z ustreznim pravnim poukom. Iz objave na portalu AJPES je razvidno, da je pri objavi z ID objave 1472876 naveden pravni pouk, da lahko upniki zoper ta načrt „vložijo ugovore v 15 dneh po njegovi objavi (drugi odstavek 364. člena ZFPPIPP v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP)“. To pa pomeni, da je bil načrt razdelitve pravilno objavljen, vseboval je tudi predpisani pravni pouk o pravici do ugovora, pritožnik pa ni imel nobenega razloga, da bi čakal še na kakšno dodatno objavo istega načrta razdelitve.

8. Ob tem višje sodišče še poudarja, da pritožnika zastopa odvetnik, ki vloge vlaga elektronsko (123.a člen ZFPPIPP), s tem pa ima dostop tudi do elektronskega vpisnika, v katerem bi lahko še dodatno sam vpogledal načrt, prav tako pa tudi pozna pravo in mora vedeti, kako postopek poteka. Kot stranka postopka pa ima pritožnik tudi vedno možnost vplogleda v spis na sodišču prve stopnje.

9. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zatrjevane bistvene kršitve določb stečajnega postopka ni storilo. Pritožnik je imel možnost ugovarjati zoper pravilno objavljeni načrt razdelitve (vključno s pravnim poukom o pravici do ugovora), zastopa pa ga tudi pooblaščenec, ki mora imeti potrebno strokovno znanje. Prav tako je pravilno in zakonito tudi ravnanje upraviteljice, ki je sodišču prve stopnje predložila načrt razdelitve, da ga je to objavilo, nato pa je po pozivu za izdelavo končnega načrta razdelitve tega prav tako predložila sodišču prve stopnje, ki je o razdelitvi posebne razdelitvene mase izdalo izpodbijani sklep in ga objavilo skupaj s predloženim končnim načrtom razdelitve. ZFPPIPP dopušča možnost napak načrta razdelitve, ki ga je ravno zaradi tega treba objaviti, upnikom pa dati možnost, da zoper njega ugovarjajo. V kolikor tega ne storijo v zakonskem roku, kasneje ne morejo več ugovarjati (3. odstavek 121. člena ZFPPIPP; ravno zato je sodišče prve stopnje tudi zavrglo pritožnikov ugovor, ki ga je vložil 24.1.2014, kar je celo po izdaji izpodbijanega sklepa). Kakršnokoli oškodovanje morajo upniki, ki v sodnem postopku pravočasno ne uveljavijo svojih pravic, pripisati zgolj svoji neaktivnosti. S predpisanim ravnanjem pa upraviteljica tudi ni mogla storiti kaznivega dejanja. Take pritožbene trditve so lahko zgolj zlonamerne.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, postopek razdelitve pa je potekal v skladu z zakonom. zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

11. Izrek o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.