Jedro

Ker se je tožnik v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države, je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo (1. točka izreka sodbe in sklepa). V razlogih navaja, da je tožena stranka s sklepom z dne 14.4.2004 naložila tožniku povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v znesku 537.955,80 SIT. Tožniku je bilo na podlagi odločbe tožene stranke z dne 6.12.2001 dodeljena brezplačna pravna pomoč odvetnika v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Mariboru zaradi razdružitve skupnega premoženja. Zaradi nudenja brezplačne pravne pomoči so bili odvetniku plačani stroški v skupnem znesku 537.955,80 SIT. V skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001-ZBPP) je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku delno ali v celoti uspe in mu je na podlagi pravnomočne odločbe prisojeno premoženje oziroma dohodki, razen premoženja iz 47. člena tega zakona, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Tožnik je v pravdni zadevi, v zvezi s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, sklenil poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da mu iz naslova vlaganj v nepremičnino izplača 11.000 EUR v dveh obrokih. Pravdni stranki sta se tudi dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške. Zaradi navedenega terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala. Iz dopisa odvetnika je razvidno, da je tožena stranka tožniku že plačala 10.575 EUR, preostanek 425 EUR pa naj bi plačala do konca meseca oktobra 2003. Denarna sredstva, ki jih je upravičenec pridobil na podlagi sklenjene poravnave, predstavljajo premoženje, pridobljeno v postopku, v katerem je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč. Ker je v tožnik v postopku delno uspel, je dolžan povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, ter da je tožnik v postopku delno uspel, saj mu je bilo na podlagi sodne poravnave prisojeno premoženje (11.000 EUR). Ker pri navedenem premoženju ne gre za preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je na tej dejanski podlagi ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 47. in 48. člena ZBPP za tožnikovo odgovornost za povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po sklenjeni poravnavi nasprotna stranka ni bila dolžna tožniku povrniti stroškov sodnega postopka, zato terjatev iz tega naslova ni nastala in tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. To pa ne pomeni, da je tudi upravičenec do brezplačne pravne pomoči prost svoje odgovornosti, določene v 47. in 48. členu ZBPP. Država je tožniku z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je prišel do premoženja, zato je zakon za tak primer tudi določil subrogacijo terjatve iz naslova stroškov postopka v korist države, kakor tudi subsidiarno odgovornost upravičenca do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka te obveznosti ne izpolni. V obravnavanem primeru pa se je tožnik v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, torej se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka. S tem je preprečil nastop subrogacije v korist države. To pa po presoji sodišča hkrati pomeni, da je postal glavni zavezanec napram državi za obveznost vračila stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč (in ne subsidiarni za primer, če nasprotna stranka ne izpolni obveznosti), in sicer do celotne višine izplačanih stroškov (ne samo za razliko). Glede na navedeno ugotovitev o tožnikovi odgovornosti za vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje kot neupoštevno zavrnilo tožnikove ugovore, da je sredstva že porabil za nakup parcele in gradnjo stanovanjske hiše, saj za samo odgovornost ni relevantno za kakšen namen so porabljena pridobljena sredstva. To okoliščino je mogoče upoštevati v zvezi z rokom izpolnitve obveznosti, kar pa je tožena stranka tudi primerno upoštevala, ko je tožniku omogočila plačilo obveznosti v 10-ih mesečnih obrokih.

V pritožbi tožnik navaja, da je pri odvetniku prejel dva obroka denarnega zneska. Za ta denar je kupil zemljišče in gradbeni material, da si bo zgradil bivališče in da ne bo na plečih države kot brezdomec in revež. Ne ve, kako naj plača dolg, saj denarja nima in dolga tudi ni zmožen plačati. Nima službe, nobenega katastrskega dohodka, živi skromno in je večkrat lačen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja (da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč in da je tožnik v pravdnem postopku delno uspel, saj mu je bilo na podlagi sodne poravnave prisojeno premoženje 11.000 EUR ter da pri navedenem premoženju ne gre za preživnino ali odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), je z uporabo 47. in 48. člena ZBPP, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilno ugotovljena tožnikova odgovornost za povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Zaradi sklenjene poravnave nasprotna stranka ni bila dolžna tožniku povrniti stroškov sodnega postopka in terjatev iz tega naslova ni nastala, zato tudi izpolnitev obveznosti ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pa zaradi tega tožnik ni prost svoje odgovornosti, določene v 47. in 48. členu ZBPP. Ker se je tožnik v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države. Zato je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Že sodišče prve stopnje je po vsebini enake tožbene ugovore pravilno zavrnilo. Ugovor, da je tožnik sredstva že porabil za nakup parcele in gradnjo hiše, na njegovo odgovornost za nastalo obveznost niso pomembni. Sicer pa je, kot je že opozorilo sodišče prve stopnje, te okoliščine upoštevala tožena stranka, ko je v zvezi z rokom izpolnitve obveznosti tožniku omogočila plačilo obveznosti v 10-ih mesečnih obrokih.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.