Jedro

Tožnik v pritožbi zatrjuje, da vložena izjava o umiku tožbe ni odraz njegove volje, saj vedoma takšne izjave ni nikoli podpisal, niti z njo ne soglaša in vztraja pri vloženi tožbi. Pojasnjuje, da mu je morala toženka podpis sporne izjave podtakniti tedaj, ko sta se dogovarjala o prevzemu opreme stanovanja, ali je celo ponaredila njegov podpis. Sporne izjave on tudi ni oddal na pošto. Tožnik je v potrditev zatrjevanih dejstev predlagal izvedbo primernih dokazov. Navedene trditve predstavljajo pritožbene novote v smislu določbe 1. odst. 337. člena ZPP, vendar pa glede na navedene okoliščine obstajajo razlogi, da so novote dopustne, saj jih tožnik ob upoštevanju njegovih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti in dokaze predlagati v postopku na prvi stopnji.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

O b r a z l o ž i t e v : Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek v tej pravdni zadevi zaradi umika tožbe.

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo tožnik. V pritožbi pojasnjuje, da umika tožbe ni nikoli podal. Da naj bi to storil, je izvedel šele, ko je sprejel sklep o umiku. Pogoj za izdajo sklepa o ustavitvi postopka je podan veljaven umik tožbe s strani tožnika. Stranka mora biti tudi pravdno sposobna, njena procesna dejanja pa morajo biti odraz njene svobodne volje. Tožnik umika tožbe v predmetni zadevi nikoli ni podal. V mesecu decembru 2008 je od toženke prevzel opremo stanovanja, ki je bila njegova lastna oprema. Tedaj se je podpisal na listu papirja. Tožnik pri branju uporablja očala, ki jih tedaj ni imel s seboj. Listino je podpisal, ne da bi prebral, kaj na njej potrjuje, saj je bil prepričan, da podpisuje potrdilo o prejemu opreme stanovanja. Podpis na listini z dne 18.12.2008 po mnenju tožnika ni njegov, saj se že na laični pogled razlikuje od tožnikovega podpisa na pooblastilu, priloženem tožbi. Tožnik zato meni, da je toženka ponaredila njegov podpis z namenom, da ponovno doseže protipravne koristi zase napram tožniku. Tožnik bo zato vložil tudi kazensko ovadbo proti toženki. Če pa bi se izkazalo, da je podpis na listini z dne 18.12.2008 podpis tožnika, pa tožnik uveljavlja, da je listino podpisal v zmoti, da podpisuje seznam opreme, ki jo prevzema in pod prevaro, saj mu je toženka zatrjevala, da listina vsebuje popis opreme, ne pa umika tožbe. Sporne izjave o umiku tožbe tožnik ni oddal na pošto, zato jo je morala podati toženka. Tožnik je v potrditev svojih navedb predlagal izvedbo raznih dokazov, med drugim tudi z izvedencem grafološke stroke.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, saj meni, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. V odgovoru pojasnjuje, da je ona zapisala besedilo o umiku tožbe in ga tožniku prebrala, on pa ga je prostovoljno podpisal. O popisu opreme, ki jo je tožnik prevzel v stanovanju v Črnomlju, pravdni stranki nista zapisali nobene listine. Tožnik sicer res ima očala, vendar jih praktično nikoli ne uporablja, zato je lahko besedilo prebral tudi brez očal. Obe pravdni stranki zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Ob upoštevanju podatkov v spisu, da je tožnik s pisno izjavo umaknil tožbo, toženka pa je z umikom tožbe soglašala, je izpodbijana odločitev pravilna, saj temelji na določbi 3. odst. 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki pravi, da sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena.

Tožnik v pritožbi zatrjuje, da vložena izjava o umiku tožbe ni odraz njegove volje, saj vedoma takšne izjave ni nikoli podpisal, niti z njo ne soglaša in vztraja pri vloženi tožbi. Pojasnjuje, da mu je morala toženka podpis sporne izjave podtakniti tedaj, ko sta se dogovarjala o prevzemu opreme stanovanja, ali je celo ponaredila njegov podpis. Sporne izjave on tudi ni oddal na pošto. Tožnik je v potrditev zatrjevanih dejstev predlagal izvedbo primernih dokazov.

Navedene trditve predstavljajo pritožbene novote v smislu določbe 1. odst. 337. člena ZPP, vendar pa glede na navedene okoliščine obstajajo razlogi, da so novote dopustne, saj jih tožnik ob upoštevanju njegovih trditev ni mogel brez svoje krivde navesti in dokaze predlagati v postopku na prvi stopnji. Glede na njegovo zatrjevanje vse do prejema izpodbijanega sklepa za sporno izjavo o umiku tožbe sploh ni vedel. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov ugotovi, ali je sporno izjavo o umiku tožbe podpisal tožnik, in ali je z njeno vsebino glede na to, da toženka priznava, da jo je sestavila in zapisala ona, soglašal. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP.