Jedro

Izvršeno delo, katerega predmet je izdelava (ali predelava) določene stvari, je obremenjeno s stvarno napako, če le-ta obstoji ob prevzemu stvari (arg. prvi odstavek 478. člena v zvezi s tretjim odstavkom 121. člena ZOR).

Podjemnik odgovarja tudi za skrite napake, ki se pokažejo po prevzemu stvari (prvi odstavek 615. člena ZOR).

Ker gre pri stvarnih napakah za nepravilno izpolnitev, je podana podjemnikova odgovornost za skrito napako le, če je vzrok za skrito napako obstajal že ob izpolnitvi pogodbene obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama nosi stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, (1) da tožeča stranka ni dokazala, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila pravilno. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo še, (2) da so bili razlogi za zamudo pri dobavi predelanega stroja tožeči stranki deloma na strani tožeče stranke, deloma pa so izvirali iz okvar na sklopih stroja, ki niso bili predmet predelave, je zavrnilo tudi zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti zaradi zamude pri izpolnitvi. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, ali pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je odškodninski tožbeni zahtevek utemeljevala (med drugim) s trditvijo, da predelani stroj naj ne bi varil kotnih profilov v skladu s tehničnimi zahtevami in da naj ne bi bil uporaben, zaradi česar naj bi odstopila od pogodbe. Materialnopravno pravilna je zato kvalifikacija, da je podlaga za odškodninski tožbeni zahtevek zaradi razdrtja pogodbe očitek nepravilne izpolnitve in sicer očitek stvarne napake izvršenega dela (prim. 619. člen ZOR), ker predelani stroj vse od izročitve (iz skladnih trditev pravdnih strank izhaja, da je bil stroj tožeči stranki izročen januarja 1997) pa do vložitve tožbe (10. 7. 1997) naj ne bi varil kotnih profilov v skladu s tehničnimi zahtevami. Ob takšnem izhodišču je pravilno stališče, da je na tožeči stranki dokazno breme, da izpolnitev tožene stranke ni bila pravilna, ker predelani stroj naj ne bi bil uporaben za namen, zaradi katerega je bil toženi stranki oddan v predelavo. Dokazno breme glede tega dejstva je tožeča stranka v pritožbi in reviziji izrecno sprejela, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa je tožeča stranka v prid dokazovanja trditve o neuporabnosti stroja predlagala tudi dokaz z izvedencem.

7. Revizijsko sodišče pritrjuje revidentu, da rezultat preizkusnega varjenja na predelanem stroju, opravljenega v okviru izvajanja dokaza z izvedencem, ni bil ustrezen in da stroj zato v tem časovnem okviru "ni deloval". Vendar pa ne more sprejeti nadaljnjih revizijskih trditev, (1) da naj bi zadostovalo, da je tožeča stranka dokazala, da stroj (sedaj) ne deluje, in (2) da naj bi tožeča stranka dokazala, da stroj ni nikoli deloval, tudi ob izročitvi le-tega ne. Z drugo trditvijo revident namreč izpodbija drugačno dejansko ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o tem ključnem vprašanju (da so bili "pri preizkusnem varjenju tako pri toženki kot tudi pri tožniku ob ustreznih pogojih glede priprave varjenca doseženi dobri rezultati), kar ni dovoljeni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Prva trditev pa je v obravnavanem primeru materialnopravno zmotna. Izvršeno delo, katerega predmet je izdelava (ali predelava) določene stvari, je namreč obremenjeno s stvarno napako, če le-ta obstoji ob prevzemu stvari (arg. prvi odstavek 478. člena v zvezi s tretjim odstavkom 121. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki ga je treba uporabiti na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika). Ni sicer nujno, da se stvarna napaka ob prevzemu pokaže. Podjemnik namreč odgovarja tudi za skrite napake, ki se pokažejo po prevzemu stvari (prvi odstavek 615. člena ZOR). A ker gre pri stvarnih napakah za nepravilno izpolnitev, je podana podjemnikova odgovornost za skrito napako le, če je vzrok za skrito napako obstajal že ob izpolnitvi pogodbene obveznosti. Pravkar razloženo za konkretni primer pomeni, da bi morala tožeča stranka dokazati, da so obstajali že ob izročitvi stroja vzroki za pomanjkljivosti na stroju, ki so se pokazale po izročitvi stroja tožeči stranki in ki so vse bile (po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje) razlog, da stroj ni deloval v okviru dokaznega postopka. Materialnopravno zmotni sta zato izhodišči revizije, da naj bi za odškodninsko odgovornost tožene stranke zadostovalo, da ima stroj sedaj napako in da stroj sedaj ne deluje. Materialnopravno zmotne pa so tudi revizijske trditve, da so pomanjkljivosti stroja, ugotovljene v zapisniku z dne 3. 9. 1999 (skrite) stvarne napake. Ker je bila izročitev stroja opravljena januarja 1997, pomanjkljivosti na stroju, kakršne izhajajo iz zapisnika o rezultatih preizkusnega varjenja s strojem za sočelno uporovno varjenje V. z dne 3. 9. 1999 (l. št. 80) v navzočnosti sodnega izvedenca doc. dr. I. P., dipl. ing., same zase ne zadostujejo za presojo, da je podana odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi stvarnih napak. Na revizijski očitek, da naj bi bili na strani tožene stranke razlogi, da sporni stroj ni deloval ob preizkušanju v okviru dokaznega postopka, revizijsko sodišče ne odgovarja, ker drugačne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje o tem vprašanju ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Materialnopravno pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo potrebno za dokazovanje obstoja zatrjevane stvarne napake (in s tem nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke) stroj vzpostaviti v stanje, v kakršnem je bil ob izročitvi tožeči stranki. In ker je na tožeči stranki dokazno breme za dokazovanje resničnosti trditve, da stroj ni deloval, je bilo v njenem interesu, da sama ustrezno in pravočasno poskrbi za odpravo pomanjkljivosti, do katerih je prišlo na stroju po izročitvi le-tega tožeči stranki in ki so preprečevale preizkus kvalitete dela, ki ga je in kot ga je opravila tožena stranka. Na ta način bi tožeča stranka šele omogočila izvedbo dokaza z izvedencem za varilstvo v prid ugotovitve resničnosti trditev o obstoju stvarne napake. Prizadevanja sodišča prve stopnje v smeri odpravljanja teh pomanjkljivosti zato ne sodijo niti v dokazni postopek niti med dolžnosti, ki jih ima sodišče v okviru vodenja postopka. Ker je imela tožeča stranka možnost, da sama poskrbi za ustrezno popravilo stroja kljub spornemu pozivu sodišča prve stopnje, očitana kršitev postopka ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodb sodišča prve in druge stopnje. Zatrjevana kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (in s tem revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP) zato ni podana.

10. Pri presoji je treba tako izhajati iz dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da so bili pri preizkusnem varjenju tako pri toženki kot tudi pri tožniku ob ustreznih pogojih glede priprave varjenca doseženi dobri rezultati. Ob takšnem dejanskem izhodišču ne more biti utemeljen revizijski očitek opustitve uporabe prvega odstavka 606. člena ZOR in s tem zmotne uporabe materialnega prava, ki ga je tožeča stranka utemeljevala s trditvijo, da naj bi bil stroj, ki je bil predan v predelavo toženi stranki, slab in nesposoben za predelavo. Odškodninski tožbeni zahtevek, ki ga je tožeča stranka utemeljevala z razdrtjem pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe tako ne more biti utemeljen, kot sta to že pravilno presodili sodišči prve in druge stopnje.

11. Iz doslej razloženega sledi, da je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo lahko preizkusilo. V zvezi z očitkom pomanjkljivosti pri označitvi zapisnika o rezultatih preizkusnega varjenja s strojem za sočelno uporovno varjenje V., z dne 3. 9. 1999, na katerega se je pritožbeno sodišče sklicevalo v razlogih zgolj z označbo "(list. št. 80)," pa pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v sodbi, ki jo je vlagatelj revizije izpodbijal s pritožbo, to listino označilo tako z opisom vsebine kot tudi z navedbo zaporedne številke strani v spisu. Zato je tudi vlagatelj revizije imel možnost vsebinskega preizkusa izpodbijane sodbe. Uveljavljena absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (in s tem revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP) zato ni podana. Pavšalni revizijski očitek, da se pritožbeno sodišče ni izrecno opredelilo do pritožbenih navedb, pa onemogoča konkreten odgovor.

12 Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.