Jedro

Tožnika spornih pravnih vprašanj nista utemeljila z vidika pravnega reda v celoti, torej s prvinami, ki njun konkretni primer in interese v konkretnem sodnem postopku presegajo. Varovanju individualnih pravic strank v konkretnih primerih je namenjen postopek na prvi in drugi stopnji, ne pa postopek odločanja o dopustitvi revizije, ki varuje individualne interese posameznikov le posredno, z varstvom javnega interesa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev solastninske pravice tožnikov, vsakega do 1/2, na solastniškem deležu toženke do 19/20 na nepremičnini parc. št. 366/4 k.o. ... Prav tako je zavrnilo tudi podrejeni zahtevek za ugotovitev solastninske pravice tožnikov, vsakega do 1/2, na celotni nepremičnini na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Presodilo je, da tožnika nista bila dobroverna posestnika celotne nepremičnine niti nista bila niti v dobri veri, da gradita na svojem.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Ker sta tožnika hišo gradila leta 1975, vselila pa sta se leta 1976, je treba uporabiti pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Trditve glede sklenjene in realizirane darilne pogodbe so podane prepozno. Navedb o tem, na kakšnem delu zemljišča sta postavila stanovanjsko hišo, nista podala niti nista tako oblikovala tožbenega zahtevka.

3. Tožnika sta vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča. V predlogu povzemata del 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 45/08, v nadaljevanju ZPP). Kot pomembno navajata pravno vprašanje, ali je treba uporabiti določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 6/1980, v nadaljevanju ZTLR) ali ODZ glede na to, da je bila gradnja začeta leta 1975 in končana 1982. Nevzdržno je, da se za ugotavljanje priposestvovalne dobe uporablja ZTLR, za ugotavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice z gradnjo pa ODZ. Sodišče bi moralo uporabiti le en materialni predpis. Našteti predpisi različno pojmujejo dobro vero graditelja. ZTLR dopušča pridobitev lastninske pravice tudi nedobrovernemu graditelju. Zavzema se za uporabo določb ZTLR. Že v tožbi sta tožnika trdila, da sta dobila zemljišče za gradnjo hiše v dar.

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da Vrhovno sodišče revizijo lahko dopusti, so določeni v 367. a členu ZPP: da je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; ta pogoj je izpolnjen zlasti v primerih, ko gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa je neenotna, ali glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Ali so ti vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367. a člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon. Formalne zahteve so stroge: predlogu mora biti priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP), v njem pa mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP).

7. Tem formalnim zahtevam tožnika nista zadostila. Njuna vloga je po vsebini (nedovoljena) revizija. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.(1) Tožnika spornih pravnih vprašanj nista utemeljila z vidika pravnega reda v celoti, torej s prvinami, ki njun konkretni primer in interese v konkretnem sodnem postopku presegajo. Varovanju individualnih pravic strank v konkretnih primerih je namenjen postopek na prvi in drugi stopnji, ne pa postopek odločanja o dopustitvi revizije, ki varuje individualne interese posameznikov le posredno, z varstvom javnega interesa.

8. Kot sankcija za kršitev formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP je v šestem odstavku istega člena predpisano zavrženje predloga za dopustitev revizije. Zato je moralo Vrhovno sodišče predlog zavreči. .

Op. št. (1): Na primer v zadevah II DoR 244/2010, II DoR 399/2010 in v številnih drugih.