Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Denacionalizacijski upravičenec lahko uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) se nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica je pravočasno vložila pritožbo zoper odločitev stečajnega senata, ki je s sklepom iz 152. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS štev. 67/93, 8/96 in 39/97 - v nadaljevanju ZPPSL) odredil prodajo dela stečajne mase. V pritožbi je navedla, da je dne 22.7.1992 vložila predlog za denacionalizacijo, na njen predlog pa je pristojni upravni organ dne 6.5.1993 izdal začasno odredbo, s katerim se družbi T.M. prepoveduje razpolaganje z nepremičninami pri vlož. štev. 347 in 189 K.O. - torej tistih nepremičnin za katere je s izpodbijanim sklepom odrejena prodaja.
Pritožnica se je sklicevala tudi na 88. člena Zakona o denacionalizaciji, ki prepoveduje razpolaganje z premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o denacionalizaciji (UR.l.RS 27/91 in sl.) ne razveljavlja predpisov, ki so bili podlaga za podržavljenje, pač pa, zaradi poprave krivic, na novo ureja lastniska razmerja z učinkom za naprej (ex nunc). Zato lahko denacinalizacijski upravičenec uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacinalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Takšno pravno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. UI 72/93 (objavljena v Ur.l. RS štev. 24/95). Stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom je bil začet dne 6.4.1993, pritožnica pa ne uveljavlja, da že ima pravnomočno upravno odločbo o vrnitvi premoženja v last in posest. Prav tako se prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.
Glede na takšno pravno stanje zadeve so navedene nepremičnine del stečajne mase in je stečajni senat utemeljeno s sklepom odredil prodajo.