Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustno svetovanje ter posredovanje elektronskih gradiv glede na vsebino 3. člena Pogodbe ustreza pravilni in skrbni izpolnitvi prevzete obveznosti tožeče stranke, saj način izvedbe naročila ni bil natančneje pogodbeno opredeljen niti ni bil predmet zahteve tožene stranke.
Ker so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, jih je tožena stranka dolžna plačati po izteku paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih s sklepom o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel znova teči z vročitvijo te sodbe pritožbenega sodišča toženi stranki, ne odlaga zapadlosti in začetka teka zakonskih zamudnih obresti, temveč le izpolnitveno obveznost dolžnika, torej izvršljivost obveznosti.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka izpodbijane sodbe v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 140797/2010 z dne 12. 10. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati zneske: - 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2009 dalje, - 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2009 dalje, - 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2009 dalje, - 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2009 dalje, - 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2009 dalje, - 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2009 dalje in - 158,30 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2010 dalje.
V II. točki izreka pa je odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki 1.331,66 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pravdni stranki sta dne 6. 2. 2009 sklenili Pogodbo o svetovanju (priloga A8, v nadaljevanju Pogodba), ki predstavlja pravno podlago tožbenega zahtevka. S to Pogodbo se je tožeča stranka kot svetovalec zavezala opraviti storitve svetovanja (zlasti svetovanja pri pripravi strateškega poslovnega načrta in letnih poslovnih načrtov družbe, svetovanja pri izvedbi ukrepov zmanjševanja stroškov poslovanja in povečevanja prihodkov ter ostala svetovanja po naročilu naročnika), tožena stranka pa se je kot naročnik zavezala plačati mesečno nadomestilo v pavšalnem znesku 1.500,00 EUR + DDV. Pritožnik nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka izvršila naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik, skladno z določbo 768. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Navaja, da svetovanje med pogovori v lokalu ne more šteti za skrbno opravljeno svetovanje, saj bi moralo biti le-to utemeljeno na analizah in toženi stranki posredovano v ustrezni pisni obliki. Vendar tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nikoli zatrjevala, da bi bila pisna oblika opravljenih storitev svetovanja določena s Pogodbo niti, da bi to tožeči stranki naročila. Ustno svetovanje ter posredovanje elektronskih gradiv glede na vsebino 3. člena Pogodbe ustreza pravilni in skrbni izpolnitvi prevzete obveznosti tožeče stranke, saj način izvedbe naročila ni bil natančneje pogodbeno opredeljen niti ni bil predmet zahteve tožene stranke. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.
6. Pritožnik sodišču prve stopnje nadalje očita napačno uporabo pravila o dokaznem bremenu ter opozarja, da je tožena stranka zatrjevala negativno dejstvo, za katerega ne razpolaga z nobenim neposrednim pisnim dokazom. Drži sicer, da je praviloma dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne na tistem, ki zatrjuje njegov neobstoj. Tožeča stranka pa je kljub takšnemu pravilu dolžna za uspeh v postopku dokazati pozitivna dejstva, na katerih utemeljuje svoj zahtevek, tožena stranka pa mora na drugi strani dokazati, da trditve tožeče stranke niso resnične (prim. 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker je v obravnavani zadevi tožeča stranka dokazala, da je pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, je bilo dokazno breme za ugovor neizpolnitve na toženi stranki. V takšnem primeru ne gre za dokazovanje negativnih dejstev, temveč za izpodbijanje dokazov nasprotne stranke. Tožena stranka pa tega ni storila, saj za potrditev svojih obrambnih navedb ni omogočila izvedbe niti edinega predlaganega dokaza, zaslišanja njenega zakonitega zastopnika.
7. Utemeljen ni niti pritožbeni očitek o relativni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki naj bi ga sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je upoštevalo listino v tujem jeziku. Tudi brez upoštevanja tega dokaza že iz zaslišanja tožnika ter e-pošte v prilogi A9 izhaja, da je toženi stranki dne 16. 9. 2009 poslal prezentacijo za nov projekt. Zato upoštevanje same prezentacije v tujem jeziku ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Izvrševanje pogodbenega razmerja pa potrjuje tudi ostala elektronska korespondenca (priloge A34 do A37), kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.
8. Pritožbena navedba, da je tožena stranka tožeči stranki plačala 1.500,00 EUR za vse storitve, ki jih je tožeča stranka zanjo opravila, predstavlja pritožbeno novoto, ki ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker tožena stranka zatrjevanega dejstva plačila zneska 1.500,00 EUR za mesec februar ni prerekala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo to dejstvo za priznano (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP). Navedb, da tožena stranka od tožeče stranke ni prejela nobenega računa, ni mogoče šteti za smiselno zanikanje tega dejstva, kot zmotno meni pritožnik.
9. Nazadnje je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov. Stališče pritožnika, da jih sodišče prve stopnje ne bi smelo priznati, saj tožena stranka še ni v zamudi z njihovim plačilom, je materialno pravno zmotno. S sklepom o izvršbi, o veljavnosti katerega je sodišče prve stopnje odločalo v tem pravdnem postopku (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s tretjim odstavkom 436. člena ZPP), je bilo odločeno tudi o zapadlosti terjatve tožeče stranke na plačilo izvršilnih stroškov. Ker so zakonske zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude, jih je tožena stranka dolžna plačati po izteku paricijskega roka za plačilo stroškov postopka, odmerjenih s sklepom o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel znova teči z vročitvijo te sodbe pritožbenega sodišča toženi stranki, ne odlaga zapadlosti in začetka teka zakonskih zamudnih obresti, temveč le izpolnitveno obveznost dolžnika, torej izvršljivost obveznosti. (1)
10. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo tožeče stranke k predmetni odločitvi ni pripomogel, saj so bile vse relevantne navedbe podane že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).
(1) Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 427/2012 z dne 14. 3. 2013.