Jedro

Iz upravnih spisov sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar pri tem iz upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe torej manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni vsebinski zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki še pred tem stranki omogočajo, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je tako, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP, ki ima za posledico odpravo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu št. Z - IT – 006/13 z dne 5. 4. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora z 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Z - IT – 006/13 z dne 5. 4. 2013 je Ministrica in predstojnica pristojnega vladnega urada v postopku Javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2013: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v sosednjih državah, Uradni list RS 107/2012 (v nadaljevanju Javni razpis) vlogo tožeče stranke za sofinanciranje projektov Redno delovanje, Razstava 1. svetovna vojna pri nas – 1. del in Razstava 1. svetovna vojna pri nas – 2. del, zavrnila.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, so v postopku Javnega razpisa na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (v nadaljevanju ZORSSZNM) na voljo finančna sredstva za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu. Njihov namen pa je spodbujanje dejavnosti, ki omogočajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Programe in projekte, prispele na Javni razpis, skladno z Uredbo o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (v nadaljevanju Uredba), ovrednoti strokovna razpisna komisija na podlagi meril iz 53. člena ZORSSZNM ter o tem pripravi zapisnik in izdela končni predlog finančne podpore. Na podlagi predloga strokovne razpisne komisije predstojnik Urada izda odločbo o finančni podpori programom in projektom. Ob upoštevanju pogojev in meril ter po presoji predloga strokovne komisije je ministrica sklenila tako, kot je določeno v izreku odločbe.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z obsežno tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sklicuje se na ZORSSZNM in Uredbo in opisuje potek postopka. Izpostavlja, da ji ni bil omogočen celoten vpogled v vloge prijaviteljev na Javni razpis. Ugotavlja, da iz ocenjevalnih listov ni razvidna obrazložitev, zakaj je konkretna vloga po posameznem merilu ocenjena z določenim številom točk in nadalje opisuje nepravilnosti, ki jih je zaznala ob vpogledu v ocenjevalne liste in izraža dvom glede pravilnosti dodeljevanja točk. Meni, da ocenjevanje ni bilo izvedeno skladno s 15. členom Uredbe. Navaja in opisuje dokumentacijo, ki jo je priložila vlogam na Javni razpis. Sklicuje se še na 9. in 48. člen ZORSSZNM. Poudarja, da je izpodbijana odločba neobrazložena in s tem ni skladna s pravili upravnega postopka, po katerih je potrebno v vsaki upravni odločbi navesti razloge, na katerih odločitev temelji. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Sklicuje se na Uredbo in besedilo Javnega razpisa. Glede vpogleda v dokumentacijo navaja, da je bil tožnici omogočen vpogled v dokumentacijo, ki jo je zahtevala. Sodišču smiselno predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila vloga, s katero je tožeča stranke kandidirala za dodelitev sredstev na podlagi Javnega razpisa formalno pravilna ter da jo je kot takšno obravnavala strokovna razpisna komisija. Kot je razvidno iz ocenjevalnega lista, je komisija ugotovila, da nobeden od prijavljenih treh projektov (Redno delovanje, Razstava 1. svetovan vojna pri nas – 1. del in Razstava 1. svetovna vojna pri nas – 2. del) ni bil ocenjen z zadostnim številom točk. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da so bili prijavljeni projekti ocenjeni (Redno delovanje z 41 točkami, Razstava 1. svetovna vojna pri nas – 1. del z 41 točkami in Razstava 1. svetovna vojna pri nas – 2. del s 44 točkami), vendar niso dosegli zadostnega števila točk za pridobitev finančne podpore. Iz sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2013 - finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu št. 5230-2/2012/24-A z dne 5. 12. 2012, ki je del upravnih spisov, sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar iz podatkov upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev pa tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. Zaradi navedenega ima tožeča stranka prav, ko trdi, da je izpodbijana odločba glede na pravila upravnega postopka nepravilna. V obrazložitvi namreč manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pa pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki (še pred tem) omogočajo tožeči stranki, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je pa tako, gre za kršitev pravil postopka iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se primerno uporabljajo tudi v postopku javnega razpisa in se nanašajo na obrazložitev odločbe, ki je bistvena. Bistvena kršitev pravil postopka pa ima za posledico odpravo odločbe.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Izrek o stroških in višini le-teh temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu. Ker je tožnika zastopal odvetnik, je sodišče priznalo stroške v višini 350,00 EUR skupaj z 20 % DDV.