Jedro

Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 30.10.2002, s katero je le-ta zavrnila pritožbo tožnic zoper sklep Upravne enote D. z dne 26.7.2001. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ kot nedovoljen zavrgel predlog tožnic, da se obnovi denacionalizacijski postopek, končan s pravnomočnim sklepom Upravne enote D. z dne 23.2.1999, s katerim je bil zavržen njun zahtevek za denacionalizacijo premoženja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla. V obravnavani zadevi ni pogojev za obnovo postopka, ker denacionalizacijski postopek ni bil končan z odločbo, ampak s sklepom. Tudi po presoji prvostopnega sodišča postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti.

Tožnici sta zoper izpodbijano sodbo vložili pritožbo. Smiselno ponovita tožbene navedbe in se sklicujeta na to, da v postopku denacionalizacije nista razumeli, kaj se od njiju zahteva. Zato prosita, da se zadeva "še rešuje v nadaljnjih postopkih".

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Tožnici sta v obravnavani zadevi predlagali obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom o zavrženju zahteve za denacionalizacijo. Po določbah 1. odstavka 260. člena ZUP je mogoče (iz razlogov, ki so taksativno navedeni) obnoviti le postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej odločbo, dokončno v upravnem postopku.

Navedeni pogoj pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj je bil upravni postopek končan s sklepom, zoper katerega ni bila vložena pritožba. To pa pomeni, da v obravnavani zadevi postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo zavržen.

Ker je obnova postopka kot izredno pravno sredstvo z zakonom predvidena le v stvareh, ki so končane z odločbo, dokončno v upravnem postopku, postopek denacionalizacije, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka v obravnavanem primeru, pa se je končal s sklepom, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili podani procesni pogoji za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.

Glede na navedeno pritožbene navedbe tožnic na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati.

Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča v mejah zakonsko določenih pritožbenih razlogov in razlogov, ki jih navaja stranka v pritožbi. V obravnavanem primeru tožnici v pritožbi izrecno ne navajata razlogov, zaradi katerih izpodbijata sodbo prvostopnega sodišča. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da ti niso podani, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.